Podatkovno gnano poslovno obveščanje
Le kdo si ne bi želel tehnologije, ki ob vprašanju »kaj« dostavi še odgovor na vprašanje »zakaj«.
Le kdo si ne bi želel tehnologije, ki ob vprašanju »kaj« dostavi še odgovor na vprašanje »zakaj«.
Podatki so pomembni, njihova kakovost še bolj. Težko je namreč sprejemati dobre poslovne odločitve ali pa nuditi nadpovprečne uporabniške izkušnje, če podjetje in njegovi zaposleni nimajo na razpolago kakovostnih podatkov. Kadar zbrani in obdelovani podatki ne izpolnijo pričakovanj podjetja o točnosti, veljavnosti, popolnosti in doslednosti, lahko to močno negativno vpliva na storitve za stranke, produktivnost zaposlenih in ključne strategije.
Stanja pred pandemijo se (nekoč) ne bomo več spominjali.
Nekaj dni pred izidom revije, ki jo držite v rokah, sem obiskal t. i. evropski oskrbovalni center enega največjih IKT-gigantov na svetu. Gre za hibridni objekt – skladiščni center in proizvodno okolje v enem. Nahaja se pri naših sosedih, le streljaj od Budimpešte, od koder »zalaga« vso Evropo in širšo regijo (skoraj 50 držav). A bolj kot sama lokacija je pomenljiva »razstava« sodobne tehnologije, ki jo premore in s pridom uporablja. To je nekakšen poligon sodobne logistike.
Hibridno je modno, hibridno je učinkovito, a hibridno je tudi zahtevno za upravljanje in odpravljanje napak.
Ljudje podatke ustvarjamo in porabljamo »kot nori«, zato tudi podatkovni centri hitro rastejo in se širijo. Postajajo namreč hrbtenica sodobnega poslovanja, hrambe informacij in digitalne zabave, ob tem pa so tudi med največjimi svetovnimi porabniki energije. Kako jih torej narediti trajnostne?
Infrastruktura je pomembna. Tudi ali predvsem za posel. Za podjetja pa so v času, ko digitalno poslovanje pridobiva vse večjo težo in pomen, zelo pomembni tudi digitalni temelji, torej sama IT-infrastruktura oziroma IT-okolje. Ali pa, če pogledamo še širše, gre kar za digitalne ekosisteme.
Fintech industrija spreminja izkušnjo uporabnikov pri opravljanju vsakodnevnih finančnih poslov. A preobrazba finančnih storitev se je šele dobro začela.
Bill Gates je pred skoraj tremi desetletji svet šokiral z izjavo, da svet potrebuje bančništvo, ne pa tudi bank. Leta 1994 ga ni razumel skoraj nihče. Panoga fintech je bila šele v povojih. Še danes si je težko predstavljati svet brez bank. Vključene so v naše vsakdanje življenje, posel bi se brez njih ustavil. Na drugi strani pa tehnološka podjetja obljubljajo finančne storitve, ki tekmujejo z bankami in jih v marsikaterem pogledu (močno) presegajo. Nekaterim fintech podjetjem je uspelo pridobiti stranke za svoje storitve in še naprej orjejo ledino, druga so propadla, tretja so prevzele kar banke same. Težko je napovedati, kdaj se bodo številne fintech inovacije uveljavile v vsakdanji praksi, a prehojena pot je vsekakor impresivna. Ne govorimo več o začetnikih, temveč o resnih konkurentih bankam. Te ne morejo več stati križem rok in le opazovati dogajanja ali pa se zanašati na regulatorje, da bodo duha svobodnejših finančnih storitev spravili nazaj v steklenico. Ne bodo ga, ker to preprosto ni mogoče.
Včasih je bilo začasna ali celo zasilna rešitev, dolgotrajna pandemija pa je podjetja prisilila, da so o delu na daljavo začela resno razmišljati. Postaja namreč nova normalnost. To so ključni tehnološki vidiki vzpostavitve hibridnih delovnih mest.