Lexmark je bil tisti, ki je pred leti začel cenovno vojno in z njo brizgalne tiskalnike tako zelo pocenil (tudi konkurenčne), da nekateri že glasno dvomijo o tem, ali prodajna cena sploh pokrije proizvodnje stroške. Uporabniki smo seveda veseli, saj lahko danes tiskalnike kupujemo kar ob drugih potrebščinah - v supermarketih. Manj smo zadovoljni s cenami kartuš, toda to je že druga zgodba.
Canonovi brizgalni tiskalniki pred leti niso bili ravno tehnično dovršeni, v zadnjih letih pa lahko o njih rečemo ravno nasprotno (čeprav je po tržnem deležu Canon "šele" tretji, za Hewlett-Packardom in Epsonom). Kakovost tiska dosega in včasih presega konkurenco, v hitrosti tiska pa jim le ta komajda sledi. Kljub temu bi se dalo pri Canonovih brizgalnikih še marsikaj spremeniti in dodati. Z novo serijo tiskalnikov Pixma, ki smo jo premierno videli že julija, se Canon loteva nekaterih rešitev, ki jih je doslej ponujala le konkurenca.
Canon ima v spodnjem razredu brizgalnih tiskalnikov tri nove igralce (iP1000, iP1500, iP2000), a smo tokrat preizkusili le zadnjega - model Pixma iP2000. Sodeč po usmeritvi na trg, gre za naslednika modela i455.
Kot kaže, so v Epsonu ocenili, da je tehnologija ločenih kartuš zrela tudi za tiskalnike nižjega cenovnega razreda in ne samo za vrhunske modele (Photo 950). Po štiribarvnih modelih C64 in C84 se je na trgu zdaj znašel tudi cenejši foto model Stylus Photo R300.
Že marca smo preizkusili novi Epsonov foto brizgalnik R300, ki je bil prvi Epsonov model z ločenimi barvnimi kartušami, namenjen manj zahtevnim (in cenovno občutljivim) kupcem. Minili so trije meseci in Epson se je odločil, da bi se dalo s še nekaj nižjo ceno prodajo še pospešiti - in nastal je model R200.
Kyocera Mita s svojo nizko ceno odtisa med črno-belimi laserskimi tiskalniki že kar nekaj let povzroča glavobol tudi najmočnejšim igralcem na trgu. Pri barvnih tiskalnikih pa podjetje doslej ni imelo resnega konkurenta. Model FS-C8008N (ki ga v Monitorju sicer nismo preizkusili) je večprehoden in kot tak počasi zastarel za srednje velika in velika podjetja; tako bo resen igralec, kot kaže, šele novinec, ki smo ga preizkusili tokrat - FS-C8026N.
Samsungovi laserski tiskalniki so na slovenskem trgu med cenejšimi modeli povzročili resno vznemirjenje in kot kaže, se bo podobno, a v nekoliko milejši obliki zgodilo tudi v višjih cenovnih razredih. Samsung ML-2150, ki smo ga preizkusili, je namreč opremljen razkošno, prodajalci pa ga kljub temu ne cenijo na dosti več kot 100.000 tolarjev.
Cene se nižajo, tiskalniki pa so vedno hitrejši, bi lahko rekli ob pogledu na Nashuatecov model P7132N. Gre namreč za naslednika modela P7126N, ki smo ga že preizkusili. P7132N je le malenkost hitrejši (32 strani na minuto namesto 26), a ima cenejše kasete z barvilom, zato je cenejša tudi cena izpisa.
OKI je bil s svojo tehnologijo LED (strogo tehnično gledano, njegovi tiskalniki sploh niso laserski tiskalniki) eden prvih, ki so izdelali hiter barvni laserski tiskalnik, ki tiska v enem prehodu. Predvsem zato, ker je z vrstičnimi glavami LED tak tiskalnik laže narediti kakor z laserskim pogonom. Zato ne čudi, da ima v svojem programu kar dolgo serijo takih tiskalnikov. Razlikujejo se po hitrosti, kakovosti tiska, razširljivosti, povezljivosti in predvsem namembnosti.
Nizkocenovni laserski tiskalniki so "in", tako da jih pospešeno predstavljajo bolj ali manj vsi proizvajalci. Nekateri v ta namen izdelajo popolnoma nove izdelke (npr. Samsung), nekateri pa le okleščijo že obstoječe in jih ponudijo za nižjo ceno. OKI je eden slednjih, kajti njihov najmanjši model (če ne štejemo malčka 8W, ki se ga ponekod še dobi iz starih zalog) B4100 je natanko to - okleščen model B4300 (ki je bil pravkar nadgrajen in pohitren v B4350).
