O umetni inteligenci na sodiščih smo največkrat brali v tujih medijih, a tudi ljubljansko okrožno sodišče jo je že leta 2022 začelo preizkušati. Danes je njena uporaba del rednega delovnega procesa, nekatera najbolj zamudna opravila pa je dvakrat pospešila. Prepise posnetkov sodnih obravnav danes v prvi stopnji že pripravi računalnik, človek ga le popravi, v prihodnosti pa bo takšnih opravil še več.
Hans Reiser je prvi človek, ki je na znameniti dopisni seznam razvijalcev Linuxovega jedra (LKML – Linux Kernel Mailing List) poslal lastnoročno, s kulijem napisano pismo. Več kot 6.500 dolg traktat obsega 36 gosto popisanih strani, ki jih je Reiser poslal Fredricku Brennanu konec lanskega novembra, ta pa jih je vestno pretipkal in z dovoljenjem javno objavil. Reiser druge možnosti ni imel, ker nima dostopa do moderne tehnologije. Od leta 2008 je v zaporu zaradi umora svoje žene.
Nekoliko dlje od oči javnosti se je umetna inteligenca prikradla tudi v superračunalnike, ki napovedujejo vreme. Svoje modele razvijajo tako tehnološki giganti kakor meteorološke agencije. V običajnih razmerah so že danes primerljivo zanesljivi kakor klasični modeli in za več velikostnih redov hitrejši. Specializirani modeli, kakršen je slovenska HIDRA za napovedovanje gladine morje, pa so klasične modele že pustili za seboj.
Računalniška pamet je dovolj napredovala, da nas razume, ko govorimo. To se prevede v prepoznavanje govora oziroma pisanje po nareku, kar največji pisarniški paketi že znajo. Za delovanje je zaželena povezava z internetom, rezultati pa segajo od solidnih do zelo dobrih. Začuda to pot Google ni najboljši.
Internet je imel od nekdaj oglase, a njihov razmah v zadnjih letih postaja moteč. Orodja za njihovo blokiranje so stara že več kot dve desetletji in večino časa so jih oglaševalci s stisnjenimi zobmi ignorirali. Vse to se spreminja, odkar je Google v dvojni vlogi. Kot avtor najpopularnejšega brskalnika in eden največjih ponudnikov oglasnega prostora si želi manj blokiranja oglasov. To zdaj tudi udejanja.
Google v Chromu že leta napoveduje konec zunanjih piškotkov, ki jih obiskane strani strežejo z drugih domen. Prihodnje leto se bo načrt vendarle začel odvijati, a za lepimi besedami o več zasebnosti in ščitenju uporabnikov je nova tehnologija, ki bo Google še bolj ustoličila kot vladarja oglasnega prostora na spletu.
Kar se je včasih zdelo nemogoče, nekoliko pozneje pa zgolj zelo težavno s tisoči urami potrebnega dela, postaja z umetno inteligenco enostavnejše. Igralci, ki so preminili pred leti ali celo desetletji, se lahko vrnejo na male zaslone. To omogoča tako dokončanje filmov, ki jih preseka nenadna smrt, kakor tudi nove vloge za igralce iz nekih povsem drugih časov.
Dočakali smo odgovor OpenAI na Midjourney. DALL-E 3 stoji na ramenih svojega predhodnika in obljublja precej več. Pogledali smo, kako lahko plačljivi model čisto legalno uporabljamo zastonj ter kaj zmore, in ga uperili proti konkurentu.
Ko se je pojavil internet, smo pričakovali mnogo. Bil je prvi sistem v zgodovini, ki je s sorazmerno nizkimi stroški omogočil stik s celotnim svetom brez posrednikov. Številne optimistične napovedi so se sesule v prah, a nekaj skupnostnih in odprtih projektov je danes močnejših kot kadarkoli. Dokazujejo, da se lahko človeštvo poveže v projektih, ki sledijo zgodnjim idealom in iz množic izvlečejo najbolj pozitivne lastnosti.
Bil sem med glasnimi nasprotniki kopičenja kartic v denarnici. Osebna izkaznica, zdravstvena kartica, vozniško dovoljenje, Urbana in plačilne kartice so le najnujnejše, k sreči pa jim je vsaj prvi dve že uspelo združiti. Pametni telefon je obljubil poenostavitev in res lahko nanj naložimo različne kartice zvestobe, Urbano, plačilne kartice (na primer v Google Pay). Teoretično bi lahko po Evropi potoval s telefonom in z osebno izkaznico, saj bodo tudi vozniška dovoljenja kmalu digitalizirana. Kaj bi torej lahko šlo narobe?
