Podatkovni center brez učinkovitega hlajenja je recept za katastrofo
Podatkovni centri postajajo vse pomembnejši del infrastrukture podjetij. So element, pri katerem je izrednega pomena, da vse deluje tako, kot mora, brez izpadov ali celo nepredvidenih dogodkov, ki bi lahko pomenili izgubo podatkov.
O tem, kdo podatkovni center potrebuje, kako ga zgraditi, kakšne so koristi in slabosti ter zakaj je hlajenje pomembno za delovanje podatkovnega centra, smo povprašali Branka Jovanovića, strokovnjaka iz podjetja ADVANT d.o.o., Igorja Bistričića iz podjetja TELEMACH d.o.o. in Alija moinuddina iz Uptime Instituta. To so tudi trije glavni gostje konference DATA CENTER, ki bo potekala 8. 6. 2022, na Gospodarskem razstavišču, v Ljubljani.
Branko Jovanović: Podatkovni centri so prostori, kjer uporabniki namestijo ključno opremo svojega informacijskega sistema, strežnike, komunikacijsko opremo in – kar je najbolj pomembno – svoje podatke. Torej gre za enega najbolj kritičnih elementov za poslovanje velike večine podjetij in ustanov. Zato ima marsikateri uporabnik zaradi zanesljivosti poslovanja poleg glavnega tudi enega ali več rezervnih podatkovnih centrov. Vsekakor ni nujno, da imamo lasten podatkovni center. Številni uporabniki se – vsaj ko gre za opremo rezervnega podatkovnega centra – odločajo, da jo namestijo pri specializiranih ponudnikih teh storitev.
Branko Jovanović: Nekatere koristi in slabosti podatkovnih centrov se razlikujejo glede na to, ali zgradimo lasten podatkovni center ali ga v takšni ali drugačni obliki najamemo pri ponudniku teh storitev. So pa tudi skupne prednosti. V vsakem primeru nam podatkovni center omogoča, da vso kritično infrastrukturo IKT konsolidiramo v varnem prostoru, kjer opremo fizično zaščitimo pred različnimi vplivi okolja. Prav tako zagotovimo, da je oprema odporna na izpade v električnem omrežju in deluje v optimalnih klimatskih pogojih, kar pozitivno vpliva na njeno življenjsko dobo.
Branko Jovanović: Pri ocenjevanju skupnih stroškov lastništva (TCO) moramo upoštevati tri ključne komponente: stroške za nakup strojne in programske opreme, stroške za obratovanje in vzdrževanje, ki jih omenjate v vprašanju ter stroške osebja, ki skrbi za podatkovni center. V zadnjem letu so pogoste podražitve opreme. Prav tako se dražijo tudi energetski viri. Temu pa z manjšim zamikom sledijo še stroški dela. Zato je zelo tvegano podajati kakršnekoli ocene. V literaturi se lahko zasledi različne številke, zaradi vseh omenjenih dejavnikov pa je kredibilnost teh podatkov vprašljiva in odvisna je od številnih faktorjev. Če se skoncentriramo zgolj na oskrbno infrastrukturo podatkovnega centra, torej izvzamemo opremo IKT, sem pred leti zasledil oceno, da je TCO podatkovnega centra skozi celotno življenjsko dobo lahko med 100.000 $ in 250.000 $ na rack omaro. Podobno se lahko najde ocene, da je TCO manjših podatkovnih centrov med 1.400 $ in 1.800 $ za rack/mesec. Operativni stroški lahko predstavljajo od 40 % do 60 % skupne vrednosti lastništva, lahko tudi več, lahko tudi manj – odvisno od številnih faktorjev, velikosti centra, stopnje modularnosti, energijske učinkovitosti in podobno.
Igor Bistričić: Gradnja podatkovnih centrov je drag posel, ki zahteva stalen tok denarja. Ker vse več vlagateljev postavlja trajnost kot dejavnik pri svojih naložbenih odločitvah, se bodo razvijalci podatkovnih centrov soočili z vse večjim nadzorom njihove energetske učinkovitosti in pridobivanja energije iz obnovljivih virov (sonce, voda, veter).
Podatkovni centri so med največjimi porabniki električne energije. Študije so pokazale, da se poraba energije podatkovnih centrov letno povečuje z dvema prepoznavnima trendoma. Prvi trend je, da so običajni zapuščeni korporativni podatkovni centri še vedno glavni porabniki energije, kljub temu, da številne organizacije selijo sisteme in strojno opremo v okolja v oblaku. Toda čeprav se povprečna uporaba vztrajno povečuje, to počne na nižji stopnji kot pred 20 leti, ko so se podatkovni centri v oblaku pojavljali kot glavna alternativa starim napravam. Drugi trend je, da veliki podatkovni centri v oblaku, ki se pogosto imenujejo centri hiperskale, vztrajno povečujejo svojo porabo energije, to povečanje pa uravnavajo z vlaganjem v zelene pobude, kot je energetsko učinkovita oprema.
Igor Bistričić: Prednost kombiniranih storitev, kot so varnostno kopiranje, obnovitev podatkov in varnost, je eden izmed glavnih razlogov, zakaj podjetja migrirajo v oblak. Prihranki pri tem so povezani predvsem s podjetji, katerih osnovna dejavnost ni IT, in takim poslovnim subjektom ni treba imeti v podjetju armade IT podpornih delavcev oziroma strokovnjakov za različne segmente IT poslovanja.
Za učinkovito delovanje IT infrastrukture so potrebni napajanje, kabli, strežniki, pogoni za shranjevanje, požarni zidovi, hladilna oprema, omrežna oprema in balansirke obremenitve. Poleg tega mora IT osebje nadzorovati in vzdrževati lokalno infrastrukturo, zato je vključena v kapitalske stroške. Posledično se stroški hitro povečajo.
Podjetja lahko pričakujejo, da bodo prihranila denar pri kapitalskih izdatkih z uporabo programskih rešitev v oblaku za poslovno kritične aplikacije. Prihranjeni denar je mogoče nameniti vlaganju v inovacije in rast.
Branko Jovanović: Sistemi hlajenja oz. bolje rečeno sistemi odvajanja toplote iz podatkovnih centrov so eden ključnih delov oskrbe infrastrukture. Pravilno delovanje tega sistema zagotavlja opremi IKT in ostalim elementom oskrbne infrastrukture optimalne klimatske pogoje za delovanje. S tem odvajanje toplote omogoča doseganje maksimalne življenjske dobe opreme, v katero smo investirali veliko sredstev. V primeru nedelovanja pride do zelo hitrega dviga temperature čez sprejemljivo raven, posledica tega pa je samodejna zaustavitev posamezne opreme ali celotnega podatkovnega centra, torej izpada IT storitev. Lahko pride celo do okvar zaradi pregrevanja in izgube naših dragocenih podatkov.
Branko Jovanović: Pri načrtovanju kateregakoli sistema infrastrukture podatkovnega centra je vedno na prvem mestu zanesljivost. Lahko se zanašamo na primere dobre prakse in priporočila, kot je na primer klasifikacija TIER ponudnika Uptime Institute Inc. So pa sistemi hlajenja daleč največji porabnik energije med oskrbno infrastrukturo podatkovnega centra. S skrbnim načrtovanjem in uporabo najsodobnejših tehnologij lahko bistveno zmanjšamo porabo energije in s tem skupne stroške lastništva skozi celotno življenjsko dobo.
Branko Jovanović: Načrtovanje je neke vrste umetnost in vsak projektant ima svoj slog in ideje, vsekakor pa obstajajo aktualni izzivi in priložnosti, ki jih mora vsak od nas upoštevati:
• analiza višjih temperatur v podatkovnem centru kot učinkovit način zmanjšanja porabe energije in ogljičnega odtisa,
• pripravljenost na direktno vodno hlajenje opreme,
• nova regulativa na področju hladilnih medijev z nizkim GWP,
• uporaba sodobnih orodij za simulacijo hlajenja in CFD analize, kar nam omogoča vpogled v bodoče delovanje sistema hlajenja,
• pričakovana okolijska certifikacija in kazni za lastnike podatkovnih centrov z nizko stopnjo energijske učinkovitosti.
Ali Moinuddin: Predstavitev Uptime Instituta bo obravnavala 5 ključnih izzivov za leto 2022. To vključuje poročanje o trajnosti in težave pri doseganju ničelnih emisij ogljika, neenakomerne učinke inovacij procesorjev, težave z dobavno verigo in tveganje koncentracije računalništva v oblaku.
Program 9. konference DATA CENTER, ki bo potekala na Gospodarskem razstavišču, v Ljubljani, 8. 6. 2022, lahko preverite TUKAJ.
Na konferenco se prijavite preko POVEZAVE.
Avtor članka: Niko Bajec, Računalniške novice v sodelovanju s podjetjem Palsit
