Zakaj bo Netflix prekodiral petabajt filmov
Največji porabnik pasovne širine na internetu so pretočne vsebine (streaming), ki v ZDA predstavlja okrog dve tretjine vsega prometa. Priljubljena storitev Netflix ima 60 milijonov uporabnikov, ki povprečno ustvarijo 45 GB prometa mesečno. Na osebo! To pomeni, da bo v letu 2015 Netflix ustvaril okrog 330.000 PB prometa. To je ogromno.
Zato se bo Netflix lotil smelega projekta, s katerim bodo to številko znižali za 20 odstotkov. V teh dneh so končali razvoj novega kodeka, ki za filme porabi 20 odstotkov manj prostora, ne da bi se to poznalo na kakovosti slike. Zato bo Netflix prekodiral svojo zbirko filmov, ki obsega približno petabajt vsebine.
Tovrstno početje je računsko zelo zahtevno, zato bo trajalo kar celo leto 2016. Netflix bo kodiranje izvajal, ko njegovi strežniki ne bodo polno obremenjeni, torej v glavnem ponoči po ameriškem času. Pričakujejo, da bodo do marca prekodirali prvih 1000 naslovov, preostanek pa potem do konca leta.
Kot pojasnjuje Anne Aaron iz njihovega oddelka za algoritme, je ključ v različnem stiskanju različnih vsebin. Preproste risanke potrebujejo manj pasovne širine kakor akcijski filmi, najteže pa je tako ali tako pametno stisniti posnetke razpenjenih valov in morja.
Prihranki bodo torej opazni, a jih bodo verjetno kmalu požrle višje ločljivosti, ki jih bodo zahtevali uporabniki. Preskok s 1080p na 4K bo namreč porabil bistveno več, kot bo Netlix prihranil z novim algoritmom stiskanja. A vseeno – vsak bajt šteje.
