Xerox išče novo revolucijo
Slavni raziskovalni center Xerox PARC je odprl svoja vrata in javnosti predstavil niz zanimivih tehnologij in raziskovalnih projektov, med katerimi se morda nahaja tudi inovacija, ki lahko pripelje do nove revolucije na področju računalništva. Center PARC je zaslužen za mnoge stvari, ki predstavljajo danes temelj računalništva. V sedemdesetih in osemdesetih letih so tam med drugim razvili take stvari, kot so grafični uporabniški vmesnik, miška, laserski tiskalnik in omrežna tehnologija ethernet.
Danes je PARC pred novimi izziv. Januarja 2002 je podjetje Xerox raziskovalni center spremenilo v samostojno ustanovo, čeprav še vedno tesno povezano z matičnim podjetjem. Raziskave so tudi bolj osredotočili v izdelke, ki jih bo lahko Xerox v bodoče tržil ali licenciral drugim proizvajalcem. Danes je 85% projektov takih, ki bodo pripravljeni za trženje v največ treh letih. Poleg raziskovalnega centra v Silicijevi dolini ima PARC tudi oddelek v New Yorku, ki dopolnjuje razvoj in daje zatočišče pomembnim znanstvenikom.
Da bi spodbudili zanimanje javnosti, so v San Fanciscu organizirali dan odprtih vrat, kjer je bilo moč videti niz zanimivih tehnologij. Ker je je Xerox podjetje, ki je začelo s prodajo fotokopirnih strojev, ni nič čudnega, če področju tiska posvečajo še posebno pozornost. Raziskovalci tako snujejo tehnologijo MEMS (microelectromechanical systems) oziroma miniaturne stroje, ki bi lahko predstavljali revolucijo na področju tiska. MEMS naj bi tako uporabili za brizganje trdnih snovi (voska) na papir namesto današnje brizganja barvila. Na ta način naj bi hitrost tiska povečali z današnjih 10 na več kot 100 strani na minuto (odpade namreč potreba po sušenju barvila).
Osnova je miniaturni katapult (velikost 100 mikronov), ki je električno prožen in snov izstreli na papir do 1.400-krat v sekundi. Pri tem se zna tudi nekoliko upogibati, s čimer lahko sprejme različne količine osnovnih barv in jih nato zmeša v točno izbrano barvo. Za ustrezno hitrost procesiranja gradiva pri takih hitrostih so pri Xeroxu skupaj z Intelom razvili poseben procesor MXP5400, ki vsebuje štiri procesna jedra, zmogljivejšo MXP5800 pa celo osem. Če to ni dovolj, lahko proizvajalec procesorja poveže v marjetično verigo in s tem poveča zmogljivost procesiranja.
Naslednja novost je tehnologija konsistentnih barv (Consistent Color), ki obljublja, da bodo barve vselej predstavljene enako, ne glede na zunanje pogoje, kot so temperatura, vlaga in svetloba. V ta namen naj bi imeli tiskalniki v bodoče vgrajen poseben senzor s spektrometrom, ki bo znal analizirati posamezne barve (na nivoju valovnih dolžin) in omogočal sprotno spreminjanje doziranja pri tisku. Največji izziv je doseči spremembe pri premikajočem papirju, kar pa so pri Xeroxu uspešno razrešili. Sprva je tehnologija stala več tisoč dolarjev, zadnja generacija senzorjev pa je že dovolj poceni za vgradnjo v komercialne izdelke.
Tehnologija Switch-A-View obuja spomin na nekoč slavno nevidno pisavo, tako ki je bila vidna v temi, vendar ne pri dnevni svetlobi. Pri Xeroxu so šli korak dlje in razvili tehnologijo, s katero lahko natisnemo na isto območje več slik, ki so vidne z različnimi barvami svetlobe. Poleg tega je za njihov prikaz dovolj že svetloba iz računalniškega monitorja ali televizorja, zato menijo, da bo novost lahko zelo zanimiva za oglaševanje izdelkov in reklame, ki imajo več vsebin ter celo skrite informacije (na primer številke za žreb,...).
Xerox je dejaven tudi na področju grafičnih zapisov in sistemov za predstavitev kompleksnih dokumentov. Eden najbolj zanimivih projektov je samodejni prikaz kompleksnih dokumentov (Automated Document Layout), ki za osnovo uporablja standard JPEG 2000 ter njegovo zmožnost JPEG Multi-Layer (JPM). Sistem omogoča samodejni prikaz dokumentov, ki vključujejo slike, grafiko in druge elemente, ne glede na ciljno napravo, poleg tega pa omogoča hiter vpogled v podrobnosti, ki sicer niso videne na običajnih straneh.
Xerox je seveda aktiven tudi pri razvoju digitalnega papirja. Hčerinsko podjetje Gyricon LLC je na srečanju predstavilo list papirja, ki je težek in debel kot prosojnice za grafoskope. V njej se med dvema plastičnima plastema nahaja na tisoče miniaturnih vdolbin napolnjenih z oljem in posebnimi obarvanimi kroglicami. Vsaka ima polovico površine črne, drugo polovico pa belo. Usmerjenost kroglice lahko izberemo elektronsko in na ta način upodobimo besedilo in slike. Na nek način gre za nov tip zaslona, ki ima svoj IP naslov in na katerem lahko vsebino računalniško spreminjamo. Toda strošek izdelave je lahko bistveno nižji od drugih tipov zaslonov, recimo LCD. Najprej naj bi tehnologijo uporabili v trgovinah namesto statičnih reklam in panojev, pa tudi listkov s cenami izdelkov.
Tiskalnike bomo najbrž v prihodnje uporabljali tudi za tiskanje elektronskih vezij. Pri Xeroxu razvijajo sistem, ki lahko plastiko in druge organske snovi brizga na poljubno površino, podobno kot to delajo današnji brizgalniki z barvili. Razlika je v temu, da tako narejene >>slike<< predstavljajo elektronsko vezje, kot je recimo ogrodje LCD zaslonov. Še več - tak način tiskanja bo najbrž osnova za bodoče upogljive zaslone, ki jih bo mogoče zložiti ali zviti v tulec. Trenutno je omejitev predvsem v temu, da je treba take organske snovi nanašati v več slojih, cilj pa je opraviti postopek v enem koraku.
