V informacijski družbi vse po starem
Decembra je v Ženevi potekal prvi mednarodni Vrh o informacijski družbi (WSIS - World Summit on the Information Society), ki so se ga udeležili predstavniki 170 držav, mnogih podjetij in tudi civilne družbe. Vrh so organizirali Združeni Narodi ob pomoči Mednarodne telekomunikacijske zveze in drugih globalnih organizacij kot sta Svetovna trgovinska organizacija in Svetovna banka. Slovenijo je zastopala tričlanska komisija ministrstva za informacijsko družbo na čelu z ministrom Gantarjem, ki je na vrhu tudi imel govor o vse večjem pomenu globalnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na življenje in svobodo posameznika.
Dvodnevni vrh v Ženevi predstavlja prvi del vrha, drugi del bo v Tuniziji čez dve leti, celotna konferenca pa je bila v pripravi že več kot dve leti. Predstavniki držav so ob koncu vrha sprejeli dva dokumenta - akcijski načrt in deklaracijo načel - ki nista zavezujoča do držav podpisnic in načeloma ponavljata že znana stališča o pomembnosti informacijskih tehnologij za globalni razvoj, v nekaterih točkah pa celo nekoliko pretiravata, saj predstavljata tehnologije kot možnost za rešitev domala vseh ekoloških, socialnih, gospodarskih in ostalih težav sveta. Med drugim je v akcijskem načrtu zapisano, da naj bi do leta 2015 imelo celotno prebivalstvo planeta dostop do interneta in pokritost z signalom mobilne telefonije.
Mnoge manj razvite države in države v razvoju, predvsem iz Južne Amerike in Afrike so skušale v dokumenta vključiti tudi ustanovitev posebnega sklada za pomoč pri izgradnji informacijsko-telekomunikacijske infrastrukture v revnih državah, vendar so ZDA in Evropska Unija to preprečile. Predstavniki ZDA pa so uspeli doseči tudi moratorij na predlog Brazilije, da bi internet odslej nadziralo nekakšno telo pod okriljem Združenih Narodov in ne več ameriški ICANN. Tako so organizatorji sestavili posebno delovno telo, ki bo preučilo možnosti prenosa nadzora interneta do tunizijskega dela vrha čez dve leti. Čeprav je predlog deklaracije načel vseboval izrecno podporo rešitvam, ki temeljijo na odprti kodi in odprtih standardih, so predstavniki ZDA uspeli v dokument vključiti tudi odstavek o pomembnosti, oziroma enakovrednosti pristopa, ki temelji na lastniških rešitvah.
Dokumenta vključujeta tudi precej besedila glede varnosti, pri čemer se osredotočata na varnost kot jo razumejo razvite države, torej varnost poslovnih transakcij, varnost pred virusi in boj proti neželeni elektronski pošti, hkrati pa so bile neuslišane zahteve civilne družbe, ki je hotela vključiti tudi pomembnost varovanja zasebnosti v informacijski družbi. Tako so za precejšen škandal poskrbeli trije predstavniki civilne družbe, ki so v znak protesta in preizkusa varnosti uspeli priti na dogodek s ponarejenimi dokumenti, nakar so celo ugotovili, da identifikacijske izkaznice vsebujejo čipe za brezžično komunikacijo RFID, ki načeloma omogočajo organizatorjem nadzor gibanja udeležencev.
Vsemu skupaj navkljub pa je bil mednarodni vrh o informacijski družbi prvi >>globalističen<< dogodek po mnogih letih, ki ga niso spremljali protesti antiglobalističnih združenj. To je pač mogoče razumeti iz dveh stališč - bodisi je bil v skladu z njihovimi načeli, bodisi pa dogodek ni bil dovolj pomemben.
