RIS: Internet in slovenska država 2006
Novo RIS poročilo "Internet in slovenska država 2006" razkriva mnenja uporabnikov interneta o vlogi države pri razvoju interneta in storitev e-uprave. Poročilo kaže na to, da so uporabniki interneta z vlogo slovenske države pri razvoju interneta v splošnem zadovoljni. Ob tem menijo, da naj razvoj informacijske družbe postane pomembna strateška prioriteta v razvoju Slovenije, skoraj polovica pa si želi še več e-storitev državne uprave.
V primerjavi z raziskavo RIS 2004 se je zadovoljstvo uporabnikov interneta z vlogo slovenske države pri razvoju interneta povečalo (s 3,3 na 3,5). Pri tem so novi uporabniki interneta, ki so v splošnem nižje izobraženi, bistveno bolj zadovoljni. Za vlogo v razvoju interneta so še naprej visoko ocenjeni SiOL (3,8), Microsoft (3,8) in Telekom (3,6). Podobno so pozitivno ocenjeni še Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (3,5), Ministrstvo za šolstvo in šport (3,4) ter Direktorat za informacijsko družbo (3,3).
Ostali politični subjekti so ocenjeni negativno, tradicionalno najnižje Državni zbor in Vlada (2,5). Anketiranci ocenjujejo, da je gradnja avtocest enako pomembna kot omogočanje javno dostopnih točk za dostop do interneta, poceni dostop do interneta ter opremljanje šol z osebnimi računalniki (4,5). Štiri petine vprašanih (78 %) pa meni, da naj razvoj informacijske družbe postane pomembna strateška prioriteta v razvoju države.
Okoli 13 % uporabnikov interneta mesečno obiskuje spletne strani eUprave. Najbolj obiskane javne/upravne strani so občinske strani (62 %), sledijo strani ministrov (56 %) ter strani organov Evropske Unije (30 %). Tretjina vprašanih je že izpolnila uradni obrazec ali opravila del uradnega postopka (32 %), petina pa je že poslala elektronsko pošto javni upravi (24 %). V primerjavi z letom 2004 v vseh pogledih beležimo znaten porast.
Pri storitvah e-uprave izstopata vpogled v zemljiško knjigo ter e-dohodnina, z nekaj odstotki pa zaznamo tudi uporabo portala eVEM in storitev podaljšanja registracije vozil. Manj kot polovica (36 %) uporabnikov interneta ima kvalificirana digitalna potrdila, pri tem izstopajo bančni certifikati. Več kot tri četrtine uporabnikov interneta ima vtis, da je postopek pridobitve potrdila zapleten in le četrtina meni, da omogoča bistveno širšo paleto storitev.
Uporabniki interneta menijo, da so premalo informirani o storitvah e-uprave (60 %), skoraj polovica si želi čim več on-line storitev e-uprave (48 %). Približno četrtina uporabnikov je nezadovoljnih s storitvami e-uprave. Pri uporabnikih, ki uporabljajo storitve e-uprave, je zadovoljstvo večje, kritičnost manjša in želja po e-storitvah pa še večja.
