Organizirana skupina pridobila nadzor nad rudarjenjem bitcoinov

Organizirana skupina ljudi, ki rudarijo bitcoine in s tem skrbijo za dotok sveže valute in potrjevanje transakcij, je za daljši čas prevzela več kot 51 odstotkov vse računske moči. To pomeni, da je scenarij nadzora nad bitcoinom tako teoretično kot praktično izvedljiv.

Bitcoini nastajajo s postopkom rudarjenja, ko računalniki tekmujejo v reševanju (oziroma ugibanju vhodnih parametrov) težkega matematičnega problema. Gre za izračunavanje zgoščenih vrednosti (hash) verige prejšnjih transakcij in bloka, v katerem so popisane transakcije v približno zadnjih 10 minutah. Ko je problem rešen, postanejo transakcije veljavne, javne in neizpodbojne, najditelj bloka (rudar) pa je nagrajen z določenim številom sveže ustvarjenih bitcoinov. Ker količina novonastalih bitcoinov pada po geometrični vrsti, težavnost rudarjenja pa raste skupaj z naraščajočo računsko močjo, ki se za to troši (globalna hitrost rudarjenja novih bitcoinov mora ostati ves čas konstantna), se ljudje združujejo v skupine – imenovane mining pool. To je povsem običajno, zakonito in smiselno.

Zanimivo pa je, da je skupina Ghash.IO v preteklosti večkrat na kratko, pred časom pa kar za 12 zaporednih ur presegla 51 odstotkov vse računske moči, ki se troši za rudarjenje bitcoinov v nekem trenutku. To pa je v nasprotju s tem, kar bitcoin želi zagotoviti.

Bitcoin želi biti neodvisna valuta, nad katero ne more nihče vršiti nadzora. Toda kdor bi pridobil več kot 51 odstotkov vse računske moči, bi lahko počenjal lumparije. Mednje sodi večkratno zapravljanje istih bitcoinov, dvig višine provizij za transakcije, nepodpisovanje konkurenčnih transakcij itd. Bitcoin je bil ustvarjen prav zato, da bi se temu izognili. Najboljša zaščita je pač popolni pregled in tekmovanje agentov, kjer nihče nima absolutne večine. Toda če je uspelo komercialni skupini, ki jo sestavljajo prostovoljci, za nek čas dobiti nadzor, potem ni nobenega razloga, da to ne bi uspelo tudi kakšni tajni službi. To pa je ogromen problem.

Ghash.IO svoje prevlade ni izkoristil, saj bi se s tem ustrelil v koleno. Sestavljajo ga namreč prostovoljci, medtem ko narudarjene bitcoine pobirajo skrbniki. Ti seveda bitcoine dalje razdelijo prostovoljcem sorazmerno z njihovim prispevkom. Če bi se razvedelo, da so goljufali ali celo izrabljali 51-odstotni delež računske moči, bi prostovoljci hitro zapustili Ghash.IO, hkrati pa bi verjetno tudi padla vrednost bitcoina. In tako bi izgubili oboji.

A dobili smo praktični dokaz, da je bitcoin mogoče nadzorovati. Rešitve sicer obstajajo, a niso v celoti združljive s trenutnim protokolom, zato bo nanje treba še nekoliko počakati. Do tedaj pa – po pameti!