Novi Intelovi procesorji za strežnike nudijo prilagodljivo nadgradljivost
Intel je po dolgem zamujanju zaradi težav pri prenosu v serijsko proizvodnjo naposled vendarle predstavil novo, tretjo generacijo strežniških procesorjev iz družine Xeon Scalable Platform. Nova generacija, ki je narejena v 10-nm arhitekturi prinaša v vseh pogledih več in predstavlja odgovor na hitro dohitevanje konkurentov. Naj spomnimo, da je podjetje AMD pred nekaj tedni predstavilo svojo generacijo strežniških procesorjev, ki so narejeni z že 7-nm tehnologijo.
Novi Xeoni so pravzaprav velika družina procesorjev z delovnim imenom Ice Lake, ki šteje kar 40 članov. Intel je ubral strategijo, kjer skuša z določenimi funkcionalnostmi nasloviti specifične segmente trga. Nekateri od novincev imajo tako vgrajene funkcije, ki bodo dobrodošle za bremena v oblaku. Druga skupina pa je denimo namenjena specifičnemu področju omrežnih izdelkov in procesiranju omrežnega prometa. Seveda med temi najdemo tudi modele, ki so namenjeni “navadnim” strežnikom, čeprav je to kategorija, ki raste počasneje, kot prej omejeni segmenti.
Intel trdi, da so samo z izboljšavo tehnološke arhitekture in optimizacijo delovanja procesorjev dosegli 20% večjo zmogljivost delovanja čez celotno družino izdelkov. Toda še več lahko pričakujemo od posameznih članov oziroma specifičnih namenov rabe. Najzmogljivejši procesor ima tako zdaj kar 40 jeder in lahko poganja 80 procesnih niti. To dodatno prinaša okoli 46% boljšo zmogljivost od dosedanjega najzmogljivejšega Xeona, ki je imel 28 jeder. Mimogrede, novi procesor podpira do 6 TB RAM in 64 stez PCIe Gen4. Na procesor, v strežniku jih imamo lahko seveda tudi več.
Toda za sodobne procesne potrebe bodo zanimive tudi funkcionalne novosti. Xeoni vsebujejo novo tehnologijo za pospeševanje strojnega učenja in umetne inteligence, kjer so 74% hitrejši od predhodne generacije. Dodali so nove funkcije Software Guard Extension (SGX) za večjo varnost procesiranja, zlasti v večuporabniških oblačnih storitvah. Intel trdi, da imajo novi procesorji tudi vgrajene pospeševalnike za šifriranje z algoritmi, kot so AES, SHA in GFNI, kjer se šifriranje dogaja tako rekoč v realnem času brez degradacije zmogljivosti sistema.
