Najmanjša vezja so zgrajena na nitih DNK
Morda bo prihodnost vezij izgledala takole: dodaj nekaj žic, dodaj DNK in zmešaj. Ta način bi lahko pomagal pri izdelavi manjših vezij, ki bi bila velikosti molekule. Sedanja tehnologija vezij za računalnike, ki temelji na silicijevih tranzistorjih, naj bi dosegla temeljne meje razvoja čez kakšnih deset let.
Prihodnost naj bi bila molekularna elektronika, kot so tranzistorji iz ogljikovih nanocevi. Ti so že pokazali boljše lastnosti kot silicijevi, vendar je njihovo povezovanje v vezja zaenkrat še nerešljiva uganka. Potrebno je torej najti način, kako molekulam dopovedati, kam naj gredo in kako naj se povežejo. Znano pa je, da se DNK in proteini sami povezujejo v pravilno obliko.
Izraelska skupina raziskovalcev je bila prva, ki je s pomočjo DNK izdelala delujoče vezje. Uporabili so biološki proces, ki se imenuje rekombinacija. To pomeni, da se del DNK lahko zamenja s skoraj enakim delom. Celica tako popravi poškodovan DNK ali pa zamenja gene. Za točno zamenjavo poskrbi poseben protein. Če torej proteinu naložimo nano-tranzistor, bo šel ta na točno določeno mesto na niti DNK. DNK je torej osnova, ki točno določa, kje bo mesto posameznega nano-tranzistorja.
