Microsoft skušal uničiti Sendo?
Dolgo napovedovan Microsoftov vstop v mobilno telefonijo je najbolj zaznamoval britanski proizvajalec mobilnih telefonov Sendo, ki je bil sprva glavni Microsoftov partner, sedaj pa se podjetji spuščata v sodno bitko. Sendo obtožuje Microsoft, da so jih skušali uničiti, da bi tako pridobili osnovno znanje o proizvodnji mobilnih telefonov, ki bi ga nato lahko prodali svojim tajvanskim partnerjem. In kot vse kaže zgodba morda niti ni daleč od resnice, saj je podjetje HTC, eden glavnih OEM proizvajalcev ročnih računalnikov z operacijskim sistemom PocketPC pravkar predstavilo že drugi mobilni telefon z operacijskim sistemom Microsoft Windows Powered Phone.
Sendo in Microsoft sta februarja 2001 pričela sodelovati in napovedala, da bosta do istega poletja predstavila prvi telefon z Microsoftovim operacijskim sistemom Z100. Sendo je sicer bilo povsem neznano podjetje, a so ga ustanovili bivši zaposleni pri Motoroli in Philipsu, ki so imeli krepko več izkušenj s tem trgom kot Microsoft. Ta se je sicer najprej skušal pogoditi z velikimi proizvajalci mobilnih telefonov, vendar so pri Nokii, Ericssonu in Motoroli imeli drugačne načrte. Nemudoma so se povezali z že skoraj propadlim proizvajalcem ročnih računalnikov Psionom in skupaj ustanovili podjetje Symbian, ki razvija operacijski sistem za pametne telefone. Prvi izdelek je bil Nokiin Communicator, sedaj sta na trgu tudi modela 7650 in 3650, kmalu pa naj bi videli še Sony Ericssonov P800.
Čeprav se je zdelo, da bo Sendu in Microsoftu uspelo nekaj pokazati, pa so sledila le prelaganja predstavitve izdelka. Prototipe je bilo mogoče videti na raznih sejmih, podjetji pa sta nenehno govorili, da je izdelek skoraj že gotov. Kot pri Sendu razlagajo v tožbi, težave niso bile na njihovi strani; Microsoft preprosto ni znal izdelat programske opreme, ki bi delovala, prav tako pa niso upoštevali nobenih predlogov, niti odpravljali težav na katere so opozarjali pri Sendu in pri operaterjih, ki so testirali telefone. Do težav pa je prihajalo tudi na finančni strani. Microsoft je investiral 12 milijonov dolarjev v Sendo in s tem pridobil člana uprave, za katerega pri Sendu trdijo, da je vohunil za Microsoft. Leto in pol zamude z izdelavo Z100 je ustvarjalo vse večji finančni pritisk na Sendo, vendar Microsoft ni želel dodatno investirati. Poleg tega so iz Microsofta sklicevali vse več tehničnih sestankov na katerih so pridobivali ključne informacije o izdelavi aparata.
Pri Sendu ocenjujejo, da je bil Microsoftov namen spraviti Sendo v bankrot, saj bi po pogodbi v tem primeru Microsoftu pripadali vsi patenti v zvezi z Z100, vključno s pravicami, da prodaja licence za izdelavo drugim podjetjem. Dokaz za to naj bi tudi bile vztrajne Microsoftove trditve, da je Sendo njihov glavni partner za operacijski sistem Windows Powered Smartphone, kar se je izkazalo za neresnično, ko je ob predstavitvi sistema jeseni letos tajvanski HTC predstavil edini delujoči aparat, Orange SPV, ki ga trži zgolj operater Orange. HTC je ravno napovedal drugi telefon na Microsoftovem sistemu, Falcon, ki pa deluje v omrežjih CDMA. Pri tem je zanimivo, da med pomembne HTC-jeve partnerje sodita tudi Quallcomm, lastnik licence za omrežja CDMA in Texas Instruments, ki je razvil posebno vrsto procesorjev OMAP za Microsoftov Smartphone. HTC že ves čas izdeluje vse potrebne sestavne dele za Microsoftove telefone, tako da preskok k celotnim izdelkom, sploh z dodatnim znanjem iz Senda, ni bil presenetljiv.
Razmerje med Microsoftom in Sendom se bo zaključilo na sodišču, med tem pa obe podjetji nadaljujeta svoje poti. Sendo ne namerava propasti in je že podpisal pogodbo s Symbianom o uporabi njihovega operacijskega sistema, še naprej pa se nameravajo osredotočati na razvoj in izdelavo poceni modnih aparatov, za katere je zmerom dovolj prostora na trgu. Microsoft pa je, po drugi strani, kljub dvema izdelkoma na trgu še vedno v škripcih. Seznam napak na Orange SPV je izjemno dolg, uporabniki pa so tudi izjemno nezadovoljni z drugimi lastnostmi aparata; denimo nezmožnostjo neposredne vzpostavitve klica z stikom v imeniku ter podobnimi nelogičnostimi. Pa tudi morebitne razvijalci programske opreme za nov sistem se ne tarejo, saj Microsoft, za razliko od Symbiana, zahteva precejšnjo licenčnino tudi za brezplačne programe. Ob tako osnovnih napakah pa je velikanov obstoj v tako konkurenčnem tržišču zelo vprašljiv.
