Lokalna oblačna infrastruktura bo zrasla za 10-krat

Storitve v oblaku niso zanimive le zaradi nižjih in bolje razporejenih stroškov obratovanja, lažje dosegljivih sredstev in manjše obremenitve pri upravljanju informacijskih sistemov, temveč tudi zaradi bolje zasnovanih procesov in načina naročanja, uporabe in upravljanja sistemov. Prav zaradi tega se številna podjetja odločajo, da pri sebi implementirajo tako imenovano lokalno oblačno infrastrukturo (DCIaaS, Dedicated (Local) Cloud Infrastructure-as-a-Service) namesto da bi postavljali strežnike in ostalo infrastrukturo po svojih pravilih in zamislih.

Podjetje IDC temu segmentu storitev, ki jo ponujajo danes praktično vsi ponudniki, napoveduje zelo svetlo prihodnost. Rešitve za lokalno nameščene “miniaturne kopije” oblačne infrastrukture naj bi v naslednjih petih letih zrasle za več kot 1.000%. Trg tovrstnih naprav in storitev je bil lani vreden 138 milijonov dolarjev, leta 2025 pa naj bi dosegel vsaj 14 milijard dolarjev. Letna rast naj bi torej bila okoli 150%. V industriji težko srečamo še kako drugo tehnološko področje s tako strmo rastjo.

Podjetja se za rešitve DCIaaS odločajo iz različnih razlogov. Nekateri v prepričanju, da imajo podatke in programe, ki so na njihovi lokaciji, na ta način bolj pod nazorom. Drugi uporabljajo tovrstne rešitve zaradi manjše latence, ki jo sistem DCIaaS nudi lokalno v primerjavi z javnim oblakom. Ne smemo pozabiti tudi na podjetja in organizacije, ki morajo spoštovati zakonske obveze, da sisteme gostujejo pri sebi ali vsaj v svoji državi.

Kot že rečeno, rešitve DCIaaS danes ponujajo praktično vsi ponudniki storitev v oblaku. Amazon nudi oblačno lokalno infrastrukturo pod tržnim imenom AWS Outposts. Pri Microsoftu ponujajo Azure Stack, Dell ima storitev PAYG, ki temelji na tehnologiji VMware, HPE pa intenzivno trži arhitekturo GreenLake. Podobne storitve nudijo tudi pri drugih ponudnikih, pričakujemo pa lahko, da se bo ponudba širila tudi v nekatere nove, verjetno zelo zanimive smeri.

Nekateri ponudniki denimo nudijo opcijo, da stranka lokalno nameščeno infrastrukturo plačuje po dejanski rabi, podobno kot bi to počeli s storitvami v javnem oblaku.V nekaterih primerih ob tem proste kapacitete lokalne infrastrukture (strežnike, diskovje) uporabijo kot dodatna sredstva za druge storitve v (javnem) oblaku, brez da bi s tem ogrozili varnost ali zmogljivost sistema, ki ga ima posamezno podjetje pri sebi.