LinuxWorld
Mnogi menijo, da je bila letošnja konferenca LinuxWorld, ki se je na začetku marca odvijala v mestu San Jose v Kaliforniji, prelomna za nadaljnji razvoj in uspeh operacijskega sistema Linux. Številna velika podjetja so najavila podporo in prenos programske opreme v Linux, s čimer neposredno priznavajo njegov pomen in možnosti. Med najbolj navdušenimi podporniki je zagotovo podjetje Corel, ki je na LinuxWorldu razkrilo načrte o prenosu priljubljenih programov v Linux. Potem ko so lani pripravili, objavili in prodali svoj prvi računalnik, lahki odjemalec z Linuxom, so se letos usmerili predvsem na programsko opremo. Najbolj zanimiva je gotovo novica, da nameravajo za Linux razviti lasten grafični vmesnik, po zgledu tistih v sistemih Windows in MacOS, in ga prodajati kot novo različico (distribucijo). Podrobnosti še niso znane, izdelek pa bo pripravljen še pred koncem letošnjega leta. Corel v okviru tega projekta pripravlja tudi tehnologijo z imenom Wine, ki omogoča poganjanje programov Windows v okolju Linux. Na konferenci so prikazali preglednico Quattro Pro za Windows, ki je delovala v oknu v Linuxu. Poleg tega so pri Corelu potrdili, da nameravajo za okolje Linux pripraviti nove različice svojih paradnih izdelkov: WordPerfect Office 2000, Corel Draw 9 in Corel Photo-Paint 9. Na voljo bodo predvidoma naslednje leto. Neprofitna organizacija KDE, znana po uporabniškem vmesniku K Desktop Environment (KDE), je napovedala, da namerava za svoj grafični vmesnik pripraviti komplet poslovnih namenskih programov, ki ga bodo imenovali Koffice. Program bo temeljil na tehnologiji in vmesniku CORBA.
Svojo podporo Linuxu širi tudi Oracle. Po prenosu zbirke podatkov Oracle 8 bo že čez nekaj tednov prenesena tudi še vroča različica Oracle 8i, ki poleg podatkovnih funkcij vsebuje tudi prvi internetni datotečni sistem. Poleg Oracla 8i so na LinuxWorldu prikazali tudi Oracle 8i InterMedia, orodje za izdelavo večpredstavnih in dinamičnih programov, Oracle Developer in Oracle Developer Server za Linux ter Oracle WebDB, orodje za pripravo, uporabo in nadzor zbirk podatkov in programov v svetovnem spletu. Poleti bo tudi Sybase imel pripravljeno različico strežnika podatkov Adaptive Server Enterprise, ki bo delovala na strežnikih z Linuxom. Za Linux pripravljajo tudi razvojni komplet SQL Anywhere Studio.
Informix strežnik Dynamic Server že ponuja v okolju Linux, na srečanju pa so predstavili brezplačne različice razvojnih orodij Informix 4G in Informix SQL. Ponudba je časovno omejena: od začetka marca do konca junija.
Za skok na platformo Linux so se odločila tudi ugledna podjetja, ponudniki poslovnih rešitev. Potem ko so podporo in izdelke pripravili Oracle, Informix in Sybase, se je za ta korak odločil tudi nemški proizvajalec SAP, ki bo paket R/3 ponudil tudi v Linuxu. Podjetje Computer Associates je sklenilo z družbo Red Hat dogovor o razvoju nadzorniškega paketa Unicenter TNG, ki bo deloval v Red Hatovi različici operacijskega sistema Linux. Obe podjetji nameravata sredi letošnjega leta, ko bo na voljo, razdeliti pol milijona brezplačnih izvodov paketa Unicenter TNG Framework.
Netscape na Linux prenaša še več izdelkov: imeniški strežnik Netscape Directory Server, poštni strežnik Netscape Messaging Server in nadzorniški paket Netscape Delegated Administrator. Sun je objavil, da je prenos razvojnega orodja java 2 za okolje Linux dokončan, paket pa je na voljo na proizvajalčevem spletnem naslovu. Prenosa niso opravili programerji podjetja Sun, ampak so za to nalogo sklenili dogovor s skupino Linux Blackdown Porting Team. Kljub temu java najbrž še nekaj časa ne bo postala sestavni del operacijskega sistema, saj je Linus Torvalds znan po svojih kritikah Suna glede Sunovih pridržanih pravic nad javo. Zato pa sta dva glavna ponudnika Linuxa, Caldera in Graphon, objavila, da bosta javo uporabila v prihodnjih izdelkih. LinuxWorld je bil pomemben tudi za prihodnjo standardizacijo in združljivost Linuxa. Skupina programerjev in ponudnikov programske opreme se je začela dogovarjati o prilagajanju svojih izdelkov na skupno osnovo Linux Standard Base (LSB), ne samo na ravni jedra, temveč tudi na ravni knjižnic in podrobnosti v datotečnem sistemu. Kakor za vse podobne poskuse se je tudi razprava o LSB začela z nesoglasji in celo razprtijami. RedHat je tako zaenkrat zavrnil podpis dogovora LSB. Potem ko je Linus Torvalds pred kratkim objavil novo različico jedra 2.2, so nove različice napovedali tudi proizvajalci, ki ponujajo svoje pakete z Linuxom. Caldera obljublja novo različico z jedrom 2.2 v začetku aprila, v tem mesecu pa bo imel pripravljeno svojo izvedbo tudi Pacific HiTech. Pri Red Hatu so napovedali novo različico Red Hat Linux 6.0, vendar še niso določili datuma izdaje. Linux ni zanimiv le za proizvajalce programske opreme, ampak vse bolj tudi za proizvajalce strojne opreme. Intel je tako objavil dogovor z družbo VA Research Linux Systems, ki bo poskrbela za prenos Linuxa na Intelovo novo 64-bitno arhitekturo Merced. Intel in VA Research sta zagotovila, da bo novi Linux ustrezal specifikaciji LSB.
HP bo Linux ponudil kot možnost pri obstoječih strežnikih, poleg tega pa bo nudil podporo in storitve v celotnem spektru izdelkov, tudi za arhitekturo PA-RISC. HP pripravlja tudi nekatere najbolj razširjene programske pakete, ki bodo delovali pod Linuxom. Podobno podporo sta izvedla še Compaq (na procesorjih Intel in Alpha) ter IBM. Slednji na Linux pospešeno prenaša programsko opremo, med drugim tudi spletni strežnik WebSphere.
