Končuje se desetletje slepe ulice pri električnih in klasičnih avtomobilih
Nekaj let so proizvajalci avtomobilov kar tekmovali, kdo bo iz avtomobilov pobral več gumbov in jih nadomestil z zaslonom na dotik. Nastavitve klimatskih naprav, radijskih postaj, gretja sedežev in številne druge funkcije so se izgubile v menije. Nekaj let pozneje ugotavljamo, da je to za varnost slabo.
V švedski reviji Vi Bilägare so že leta 2022 ugotovili, da vsa ta opravila na novejših avtomobilih vzamejo več dragocenega časa, kar je med vožnjo posebej problematično. V nekaterih primerih je trajalo kar štirikrat dlje, predvsem pa so meniji in zasloni terjali odmik pogleda s cesta. Gumbe načeloma zadenemo miže, menijev pač ne.
Tudi kasnejše študije so potrjevale, da so modernejši avtomobili problematično dizajnirani, saj upravljanje ni več intuitivno. Glavna prednost gumbov je fizični odziv, kar je med drugim tudi razlog, da še vedno tipkamo na fizične tipkovnice, ne pa na projicirano podobo na mizi. V avtomobilu je enako.
Že leta 2019 so na Univerzi v Utahu pokazali, da zasloni povzročijo vsaj 30 odstotkov daljši odzivni čas, četudi ne potrebujemo odpiranja menijev. Predvsem pa povzročijo obremenitev voznika, merjeno s kognitivnimi funkcijami, in slabšo pozornost na cesto. Zasloni terjajo vizualno potrditev, ne pa daktilne.
A prihodnost bi lahko bila drugačna. Tesla je leta 2012 z modelom S povzročila negativno revolucijo, ko je odstranila praktično vse gumbe in fizične ročice. Temu so sledili tudi drugi proizvajalci in danes smo na točki, ko vsi skupaj ugotavljajo, da se morajo gumbi – vrniti. V dobro jim je treba šteti, da je to eden redkih primerov, kjer so proizvajalci priznali svojo napako in jo začeli odpravljati. Najnovejši modeli so spet bolj analogni.
