Kmalu novi ponudniki ADSL?
Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) je bila tekom delovanja deležna mnogih kritik na račun počasnega delovanja, da odločbe izdaja počasi, pa še te niso zmerom upoštevane. Direktor agencije Nikolaj Simič je odgovoril na tovrstne komentarje z novo politiko dela, ki jo je ATRP že pričela izvajati in sedaj kaže prve rezultate, njen ključni del pa so izvajanja detajlnih analiz ter dogovarjanje z vsemi vpletenimi strankami pred izdajami odločb. Tako ne prihaja do sporov in mnogih pritožb na odločbe, ki bi lahko postopke zavlekle tudi za več let.
Na tiskovni konferenci je ATRP predstavila tri posege v telekomunikacijski trg, za katere ocenjujejo, da bodo hitro sprejeti in da se bodo tudi hitro poznali njihovi vplivi na samo tržišče.
Prva novost je odločba o Telekomovi vzorčni ponudbi za medomrežno povezovanje z drugimi operaterji. Telekom je takšno ponudbo sicer objavil že tekom poletja, vendar so pri ATRP našli precej pomanjkljivosti in jih z odločbo odpravili. Med večje spremembe sodi znižanje cen za približno 30 do 40 odstotkov, saj je Telekom drugim operaterjem želel ponuditi enake cene povezovanja kot končnim uporabnikom, ob tem pa operaterjem tudi ne bo smel zaračunavati nekaterih dodatnih storitev kot je denimo sinhronizacija takta, prav tako pa bo moral omogočati zaključevanje klicev na nujne številke in pripraviti ponudbo za zaračunavanje vseh stroškov klica, kar bi delovalo podobno kot dostop do interneta preko Volje.
Če je cilj prve odločbe zagotoviti osnovne pogoje za konkurenčnost na področju govorne telefonije, pa je cilj druge odločbe odločneje poseči na trg širokopasovnega dostopa do interneta, konkretneje ADSL. Kot je povedal Nikolaj Simič, so pri ATRP skupaj z Ministrstvom za informacijsko družbo pripravili odločbo, ki nalaga Telekomu pripravo ponudbe za manjše ponudnike ADSL, saj je trenutna ponudba nastavljena na ponudnike dostopa do interneta, ki bi imeli okrog 10 tisoč naročnikov, to pa seveda zahteva velika začetna vlaganja. Odločba nalaga Telekomu, da razdeli svoja vozlišča DSLAM v več regij, ponudniki pa po novem lahko zakupijo tudi le par mest na vozlišču po znatno nižjih cenah. Tako bi lahko drugi ponudniki ponujali dostop do spleta preko ADSL-a tudi manjšemu številu uporabnikov, za to pa ne bodo potrebni tako visoki začetni vložki kot pri sedanjem načinu. V kolikor bodo ti operaterji s časom pridobili dovolj uporabnikov, da bi jim bolj ustrezal trenutni model pogodbe, bodo lahko spremenili pogodbo in način obračunavanja. Po analizah, ki so jih opravili pri ATRP, naj bi ponudniki dostopa z nekaj 100 uporabniki tako plačevali Telekomu po nekaj tisočakov po uporabniku za ADSL povezave z nižjimi hitrostmi dostopa; analize agencije namreč predvidevajo, da bi se drugim ponudnikom izplačalo ponuditi predvsem hitrosti dostopa pod 1 Mb/s, ki bi z nizkimi cenami lahko pritegnile mnoge uporabnike. Član uprave Telekoma in direktor Siola Miran Kramberger je podal ugotovitev, da je ATRP s to potezo prenesel stroške vzpostavitve infrastrukture za nudenje ADSL dostopa iz ponudnikov dostopa do interneta na Telekom, pri čemer je >>najkrajšo<< potegnil Siol, ki je v ADSL doslej vložil že ogromno sredstev.
Tretja odločba ATRP se nanaša na mobilno telefonijo, bolj konkretno na cene medomrežnega povezovanja med operaterji. Na pobudo operaterja Western Wireless (Vega) so pri ATRP preučili način obračunavanja zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki je doslej predvideval, da operaterji drug drugemu postavljajo enake cene. Glede na zasičenost slovenskega trga mobilne telefonije in izjemne razlike med tržnimi deleži vseh treh operaterjev, so pri ATRP predlagali tako imenovano asimetrično zaključevanje klicev, kar pomeni, da bi manjši operaterji večjim lahko zaračunavali znatno višje tarife za zaključevanje klicev. Konkretno je predvidena razlika do 40 odstotkov med ceno, ki jo Mobitel zaračuna Vegi in obratno. Ta odločba še ni stopila v veljavo, saj so jo zavrnili prav pri Vegi. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Vege, asimetričen način obračunavanja cen namreč ni bil cilj njihove pritožbe na ATRP in Urad za varstvo konkurence, temveč so želeli doseči znižanje razlik v ceni klicev znotraj omrežij in klicev v druga omrežja, kar naj bi po njihovem mnenju bil poglavitni razlog za nesorazmerne tržne deleže.
