Kako je policija leta zavajala s stroški gradnje in zmogljivostjo sistema Tetra

Napačne in celo namerno sfrizirane ocene o zmogljivosti sistema Tetra ogrožajo varnost policijskih komunukacij in s tem tudi varnost države.

Decembra lani se je slovenski policiji zgodila ena izmed najhujših nočnih mor. V njen domnevno dobro zaščiten komunikacijski sistem je vdrl neznani napadalec in prisluškoval zaupnim pogovorom policistov.

Možnost vdora je bilo moč predvideti. Že jeseni 2013 je namreč študent fakultete za varnostne vede Dejan Ornig pristojne v policiji poskušal opozoriti na hude pomanjkljivosti v komunikacijskem sistemu policije, imenovanem Tetra. Pogovori v tem sistemu bi morali biti šifrirani, a pri vseh pogovorih temu ni bilo tako. Ornig je namreč ugotovil, da so bili nekateri pogovori policistov zaradi neznanega razloga nešifrirani. Toda: Ornigu policisti niso namenjali pretirane pozornosti.

Ob lanskem vdoru pa je neznanemu napadalcu uspelo omrežje Tetra ukaniti tako, da je pogovore, ki bi morali biti šifrirani, prenašal v nešifriranem načinu. To mu je omogočilo prisluškovanje pogovorom.

Pozneje se je izkazalo, da je Tetra policistom namerno omogočala tako šifrirane kot nešifrirane pogovore. To dejstvo je izrabil napadalec in zaobšel šifriranje. Policija je sicer po vdoru sistem popravila tako, da ta ne omogoča več nešifrirane komunikacije.

Ob razkritju decembrskega vdora marca letos se je postavljalo vprašanje, zakaj je policija do vdora omogočala nešifrirano komunikacijo v sistemu Tetra. Jasnega odgovora na to vprašanje ni bilo. Dokumenti, ki smo jih pridobili, in poznejše izjave policistov kažejo na to, da je policija z omogočanjem nešifrirane komunikacije poskušala prikriti svoje večletno zavajanje o zmogljivosti in stroških sistema Tetra v Sloveniji.

Komunikacija v šifrirnem načinu namreč zahteva zmogljivejše omrežje od nešifrirane komunikacije. Ker pa omrežje Tetra kljub drugačnim zagotovilom policije povsod po Sloveniji ni dovolj zmogljivo, so lahko na slabše pokritem slovenskem ozemlju potekali le nešifrirani pogovori. To je letos poleti v odgovoru poslancu Andreju Širclju javno priznalo tudi ministrstvo za notranje zadeve. A z omogočanjem nešifrirane komunikacije je policija tvegala prisluškovanje lastnim pogovorom.

Za zagotovitev dovolj zmogljivega omrežja v zadostnem delu države bi morala Slovenija v omrežje Tetra vložiti precej več milijonov evrov od že porabljenih več kot 20 milijonov evrov in predvidenih 31 milijonov evrov za prihodnjih deset let. A to dejstvo policija še danes poskuša skriti.

Policija sicer javno vseskozi poudarja, da omrežje Tetra po njenih ocenah trenutno pokriva le okoli dve tretjini Slovenije in da bi za dograditev omrežja potrebovala dodatne milijone evrov. Ob tem pa s friziranjem izračunov o zmogljivosti omrežja in posledično o količini opreme, ki je potrebna za primerno pokritost terena, umetno znižuje višino dodatnih stroškov za potrebno dograditev omrežja. Obenem pa so po naših ugotovitvah napačni izračuni poskrbeli tudi za to, da v tistih delih države, ki bi jih morala Tetra ustrezno pokrivati, prihaja do težav pri komuniciranju. Poglejmo, kako smo prišli do teh ugotovitev.

Kako se je gradilo omrežje Tetra

Andrej Bračko, vodja policijskega Urada za informatiko in telekomunikacije (UIT), ki skrbi za sistem Tetra, je marca v pogovoru za podcrto.si poudaril, da je bila do takrat prioriteta geografska širitev komunikacijskega sistema in ne njegova varnost. Kot rečeno, danes Tetra po trditvah policije pokriva okoli dve tretjini Slovenije, saj je za pokritost celotne države zmanjkalo denarja. Ključni vprašanji, ki se odpirata, pa sta: kolikšna bi bila zadostna pokritost ozemlja, predvsem pa, koliko nas bo to stalo?

Potrebna Tetrina infrastruktura za pokrivanje določenega ozemlja se meri s številom baznih postaj. Bazne postaje so nekakšne antene, ki so razporejene po ozemlju, nanje pa se nato povežejo radijske postaje (po domače walkie-talkieji) policistov. Sistem Tetra v tem oziru deluje enako kot sistem (mobilne) telefonije GSM, ki ga uporabljamo ostali državljani.

Posamezna bazna postaja ima omejen doseg. Zato je treba z natančnimi izračuni določiti, koliko baznih postaj je potrebnih za pokritje nekega ozemlja – na primer celotne Slovenije. Več baznih postaj pa seveda pomeni višji strošek za gradnjo omrežja.

In prav izračuni zmogljivosti omrežja so predmet vročih polemik, po naših ugotovitvah pa tudi namernih zavajanj policije. Dokumenti namreč kažejo, da policija, ki je bila odgovorna za graditev sistema Tetra, najprej vrsto let ni opravila ustreznih izračunov, leta 2011 pa je nato izračune namerno prikrojila tako, da kažejo manjšo potrebo po baznih postajah od dejanske. S tem pa seveda umetno znižujejo tudi stroške dograditve Tetre. Dokaze za to vsebujejo dozdajšnje študije in ostali uradni dokumenti, povezani s Tetro.

Članek objavljamo v sodelovanju z medijem za preiskovalno novinarstvo podcrto.si. Podcrto.si zbira donacije za nadaljevanje svojega dela: podprite jih.