Kako Dropbox preprečuje širjenje zaščitenih vsebin

V javnost je prišla informacija, da priljubljeni spletni pomnilnik Dropbox kot kaže že nekaj časa premore avtomatiziran sistem za preprečevanje razpečevanja gradiva, ki je avtorsko zaščiteno, kot so filmi, glasba in digitalne knjige. Ker gre za občutljivo vprašanje interesov založnikov proti interesom uporabnikov Dropboxa, pa tudi za vprašanje pravice do zasebnosti, kjer bi uporabniki lahko izgubili zaupanje do ponudnika in same storitve, so avtorji ravnali sila previdno ter prišli do rešitve, ki najbrž lahko zadovolji obe strani.

Ključno vprašanje je, kako preveriti ali se v pomnilniku nahaja datoteka, ki je avtorsko zaščitena in zanjo ni dovoljena souporaba z drugimi uporabniki, brez da bi pri tem dostopali do datotek uporabnikov in s tem kršili lastno načelo nedotakljivosti, zaupnosti in varnosti podatkov. Pri Dropboxu so se odločili, da pri tem uporabijo tako imenovane sejalne (hash) algoritme, ki znajo izračunati unikatno identifikacijsko oznako za poljubno datoteko, ne glede na njeno velikost.

V kolikor uporabnik skuša deliti sporno datoteko z drugimi uporabniki z ustvarjanjem spletne povezave nanjo, Dropbox pred tovrstno akcijo primerja vrednost pridobljeno s sejalnim algoritmom s svojo bazo nedovoljenih vzorcev in v kolikor najde ujemanje, namesto povezave izpiše opozorilo, da datoteko ni dovoljeno deliti. V ozadju so tipično zahtevki agenci, ki bdijo nad izvajanjem ameriškega zakona DMCA, torej nedovoljenim razpečevanjem avtorsko zaščitenega gradiva.

Treba je poudariti, da Dropbox tega preverjanje ne počne za vse datoteke hranjene v spletnem pomnilniku, temveč samo za tiste in v tistem trenutku, ko jih uporabnik želi javno deliti z drugimi. Vsaj tako trdijo. Poleg tega originalno datoteko, ki jo ima uporabnik v svojem računu pustijo pri miru in je ne izbrišejo, prav tako pa ne posredujejo informacije zgoraj omenjenim agencijam. Seveda tak princip delovanja ni popoln, saj že manjša sprememba vsebine deljene datoteke spremeni vrednost izračunano s sejalnim algoritmom in tako prelisiči zaščito.

Vsekakor gre za eno bolj blagih in neagresivnih potez, ki lahko zadovolji obe strani in prepreči, da bi zaradi izoliranih primerov zlorabe uporabniki začeli množično zapuščati spletno storitev z bojaznijo, da neka (tuja) agencija preverja vse njihove podatke hranjene v spletni storitvi.