Izumitelj bitcoina – so nas spet želeli potegniti za nos?

Spet so nas skoraj pretentali. Craig Steven Wright, že tretji v vrsti osumljencev za izum bitcoina, se zdi čedalje manj verjeten kandidat. Podrobnejša analiza je pokazala nekaj resnih lukenj v zgodbi, ki sta jo predstavila Wired in Gizmodo.

Eden izmed pomembnih dokazov, na katerih je slonela zgodba, sta bila dva PGP-ključa za podpisovanje e-pošte, ki naj bi ju Wright ustvaril že leta 2008 in sta povezana s Sastoshijem Nakamotom, ki je psevdonim resničnega izumitelja bitcoina. Pokazalo se je, da je z njima nekaj narobe. Uporabljata modernejšo tehnologijo šifriranja, ki leta 2008 še ni bila razširjena, in nekaj drugih struktur, ki kažejo, da sta verjetno poznejšega nastanka. Medtem ko PGP-ključ lahko enolična določa avtorja, je nemogoče zagotoviti resnično navedbo datuma. Če ključ ustvarimo na računalniku, kjer je ura pomaknjena nazaj, bo imel pač ta datum. Proti temu se ne da storiti nič.

Dodaten sum vzbuja dejstvo, da je eden izmed omenjenih ključev, ki naj bi ga Wright na svojem blogu v sporočilu objavil že leta 2009, tja prispel šele kasneje. Pogled po zgodovinskih posnetkih strani je pokazal, da ga je Wright tja ustavil šele sredi leta 2013. Prvotna objava ga ni imela. To sovpada z ocenjenim nastankom omenjenih PGP-ključev med leti 2012 in 2014.

Zakaj toliko pozornosti PGP-ključem? Ker je Satoshi Nakamoto uporabljal enega, ki je povezan z naslovom satoshi@vistomail.com in je definitivno njegov. Wrightova ključa pa sta bila povezana z naslovom satoshin@vistomail.com in poznejšega nastanka. To je zelo pomemben dokaz, da zgodba verjetno ne drži, ker ne gre zgolj za neujemajoč dokaz, temveč kaže na aktivno prevaro. Ostali dokazi so namreč vsi posredni.

Wrightovo domovanje je preiskala avstralska davkarija ob pomoči policije. Sumijo ga davčne prevare, saj naj bi njegovo podjetje pridobilo več milijonov dolarjev protipravne koristi. Podjetje je bilo domnevno ustanovljeno s 30 milijoni dolarjev kapitala iz bitcoinov, potem pa ga je 29 milijonov plačalo Wrightovemu skladu za nakup intelektualne lastnine, ki jo je sklad dobil od Wrighta samega. Vse pa kaže, da omenjenih transakcij sploh ni bilo. Wright se izgovarja, da je šlo zgolj za prenos lastništva bitcoinov, ne pa dejanskega fizičnega premika, saj da so na Sejšelih v posebnem skladu Tulip Trust. Tega je ustanovil ob pomoči preminulega prijatelja, ki je prikladno imel edini ključ za dostop do njega. Zakaj je to pomembno? Ker je avstralska davkarija Wrightovemu podjetju priznala skoraj štiri milijone dolarjev davčne olajšave in sedem milijonov dolarjev posojila, oboje na osnovi vlaganj v intelektualno lastnino.

Avstralska davkarija ni ravno zadovoljna z njegovim pojasnilom. Skupnost bitcoina še manj, a v končni fazi je to precej vseeno. Bitcoin poganja matematika, ki je preverjena, in koda, ki je odprta. Ne glede na identiteto ustanovitelja, ki ima sicer v lasti milijon bitcoinov (sedem odstotkov valute), se trdnost omrežja ni nič spremenila.