Iz Nokiinega MeeGoja je nastala Jollina Jolla
Finsko podjetje Jolla, ki ga sestavljajo nekdanji inženirji iz giganta Nokia, je začelo prodajati svoj prvi izdelek. Mobilni telefon se imenuje preprosto Jolla in nadaljuje, kjer je Nokia z MeeGojem nehala. Z njim želijo razburkati trg mobilnih telefonov, kjer se zadnje čase vse vrti okrog Appla, Androida in Windows Phone. Odzivi na Jollo so mešani.
Pod pokrovom najdemo procesor Qualcomm Snapdragon 400 s frekvenco 1,4 GHz, 16 GB spomina in možnost dodatnega prostora s kartico microSD, 1 GB pomnilnika, 4,5-palčni zaslon z ločljivostjo 960 x 540, dve kameri z osmimi oziroma dvema milijonoma točk. Baterija s kapaciteto 2100 mAh skrbi, da je avtonomija 9,9 milimetrov debelega telefona zadovoljiva. Zraven je še klasika: Wi-Fi, Bluetooth, 4G, A-GPS in NFC. Bistvo pa je očem nevidno, pravi Mali princ.
Pri Jolli je ravno obratno, saj telefon podrobno motrimo predvsem zaradi njegovega operacijskega sistema in uporabniškega vmesnika. Imenuje se Sailfish in predstavlja nadaljevanje projekta MeeGo, ki sta ga svoj čas razvijala Nokia in Intel. Po poroki z Microsoftom je šel v nemilost, tako da smo ostali pri Nokii N9. Jolla predstavlja naslednji korak v evoluciji sedaj že bivšega MeeGoja.
Prvi vtisi so, kot rečeno, mešani. Jolla je videti precej okorno in škatlasto, a je rokovanje z njo prijetnejše, kot bi sklepali iz videza dveh skupaj zlepljenih klad. Uporabniški vmesnik pa je še najbliže BlackBerryjevemu OS 10. Ker nima klasičnih gumbov za navigacijo, moramo uporabljati geste. Te so nekoliko nelogične, tako da je treba pogledati uvodnik, da se seznanimo z njimi. Podrs od leve k desni odpre začetni zaslon, podrs od zgoraj navzgor zapre aplikacijo, podrs navzgor odpre obvestila, daljši pritisk na začetnem zaslonu zapre vse odpre aplikacije itn. Skratka, prvič je treba prebrati in si potem to zapomniti.
Glede aplikacij je velik minus manko Google Play Stora; prednaložen je namreč Yandex, ki ima manj aplikacij. Kakorkoli že, najpogostejše aplikacije seveda so (LinkedIn, Facebook, Spotify, Skype, Instagram itd.), videz pa prav tako ni slab. Uporabniški vmesnik namreč deluje moderno z minimalističnim tekstom in ozaljšanimi ikonami, a je treba imeti v mislih do neke mere nelogične geste, dokler jih res ne usvojimo. Svoj minus doda tudi muhavost, saj se vmesnik včasih odloči protestirati in ne deluje, kot bi želeli, vključno s sesuvanjem.
Za nečimrne je tu zamenljivo hrbtišče, ki mu lahko tako spreminjamo barvo. Telefon jih prepozna in ustrezno spremeni še ozadje, da sta usklajena.
Telefon stane 400 evrov in je ta hip na voljo le na Finskem, kmalu pa pride tudi v ostale evropske države. Ali bo uspel resno konkurirati velikanom, pa bomo še videli. Trenutno se namreč zdi, da je Jolla izšla nekoliko na silo, tik preden bi res izpilili telefon do konca. Za 400 evrov si tega ne bi bili smeli privoščiti.
