Iz našega arhiva: Nvidijino grafično prekletstvo

Igričarji se že zelo dolgo niso tako načakali. Nvidia je za splavitev svojih grafičnih kartic na arhitekturi Fermi (znani tudi pod imenom GF100) potrebovala kar pol leta dlje od prvotnih napovedi. AMD je svoje Radeone iz serije 5000 predstavil že septembra lani, prvi GeForci iz družin GTX 470 in GTX 480 pa so v deželico pod Alpami pricapljali šele konec pomladi. V Monitorjevem laboratoriju smo jim pripravili testni računalnik in priskrbeli več kilovatov elektrike, vse z namenom, da bi videli nove grafične rekorde.

Nvidiini inženirji so v preteklem letu predvsem preklinjali. Preklinjali odločitev vodstva, da izdelajo z naskokom najzmogljivejši grafični procesor ta hip. Najzmogljivejši v tem primeru skoraj nujno pomeni tudi največji (in najdražji, a o tem več kasneje), o čemer priča preslikava z risalnih desk v končni izdelek. Ta ima namreč kar tri milijarde tranzistorjev, ki jih uspe združiti v kar 529 mm2 veliko sredico 40-nanometrski izdelavni proces, ki ga za Nvidio opravlja tajvanska kovačnica digitalnih čipov z imenom TSMC. Prav TSMC je bil eden izmed največjih krivcev za zamudo zadnje generacije Nvidiinih grafičnih kartic, saj je bila izdelava samega grafičnega procesorja zelo zahtevna, odpadne proizvodnje pa veliko (pa še draga je bila). Neuradna poročila s Tajvana pravijo, da je delujočih grafičnih procesorjev GF100 le okoli 20 do 30 odstotkov.

Tri milijarde tranzistorjev, kar je več kot še enkrat toliko kot prejšnja generacija, s seboj namreč prinaša bistveno več možnosti za okvare samih čipov. To potrjujejo tudi prodajne številke, saj so cene teh kartic visoke, količine pa nadvse omejene. Brezhibno delujočih grafičnih procesorjev namreč pride s tekočih trakov bistveno manj, kot bi si v Nvidiji (pa tudi TSMC) želeli. Prav zato ne čudi odločitev, da zavoljo doseganja pogojno sprejemljivih izkoristkov proizvodnje Nvidia najprej začne prodajati "nepolnokrvne sredice". O čem govorimo? Napovedani grafični procesor GF100/Fermi ima v svoji arhitekturi izrisanih kar 512 senčilnih procesorjev (16 večprocesorskih enot), združenih v skupine po 32. Vendar današnji Nvidiin paradni konj, GeForce GTX 480, izrablja le 480 senčilnih procesorjev, različica GTX 470 pa le še 448, vse zato, da izdelovalci grafičnih kartic lahko uporabijo tudi grafične procesorje GF100, ki niso polno delujoči. Polnokrvno različico Fermija, ki bo skupno število delujočih tranzistorjev dvignila do končne številke 3,2 milijarde, pa bomo doživeli šele čez kak mesec, ko se stvari v proizvodnji postavijo na svoje mesto. O imenu je prezgodaj soditi, a če kaj veljata tradicija in govorice, bo šlo za GeForce GTX 485, ki bo odpravil tudi par drugih težav v dizajnu kartic. A posvetimo se tokratnim zvezdam in njihovemu preizkusu.

Nadaljevanje članka si lahko preberete na sledeči povezavi:

http://www.monitor.si/clanek/nvidijino-graficno-prekletstvo/