Internetno pravo pod preizkušnjo v 2002
Pravni dogodek leta 2002 s področja računalništva je bil zagotovo proces zoper Microsoft, ki se je za korporacijo in najbogatejšega Zemljana končal uspešno. Sodnica Collen Kollar-Cotelly je razsodila, da je poravnava med Microsoftom in ameriškim pravosodnim ministrstvom v skladu z zakoni in ugotovljenimi kršitvami, pritožili pa sta se samo dve ameriški zvezni državi. Kljub vsemu to še ne pomeni konec pravnih ovir za Microsoft, saj je Microsoft zaradi svojega monopolističnega položaja še naprej pod budnim očesom sodstva, poleg tega pa ga protimonopolni sodni proces še čaka v Evropski Uniji, kjer je pod vprašanjem tudi njegov, zaenkrat sicer klavrn vstop na področje mobilne telefonije.
V letu 2002 je bilo veliko govora o t.i. kiberterorizmu in nekateri analitiki so celo opozarjali, da tovrstne teroristične napade načrtuje Al Kaida, vendar se na tem področju ni zgodilo prav nič posebnega. Napadi so sicer bili, celo več kot jih je bilo vsa leta doslej, vendar je krivce zanje prej iskati med najstniki s preveč časa kot pa med pripadniki Al Kaide. So pa strahovi zavrli večino pobud za sprejetje zakonodaje, ki bi uporabnikom interneta zagotavljala več zasebnosti. V ZDA so sprejeli USA Patriot Act, ki jemlje uporabnikom spleta precej zasebnosti, a se posamezniki in tudi korporacije borijo proti taki razlagi zakonov.
Tako je ponudnik dostopa do interneta Verizon Communications že več mesecev na sodišču, ker združenju glasbenih založnikov RIAA ne želi izdati imena svojega uporabnika, ki je zelo aktiven pri internetni izmenjavi datotek. Tudi ameriške zvezne države ne počivajo in nekatere so sprejele svoje zakone, ki omogočajo njihovim prebivalcem večjo zasebnost kot jo predvideva zvezna vlada. Na sočni strani Alp pa o tem področju prava še naprej ne razmišljamo kaj posebej. Kar glede na ameriško dogajanje ni nujno slabo.
Bankrot Napsterja sicer v letu 2002 sicer ni bil nepričakovan, kljub temu pa pomeni prelomnico, saj je sedaj povsem jasno, da podjetja, ki omogočajo izmenjavo datotek preko interneta ne morejo poslovati povsem transparentno. Glavni igralci na tem področju, predvsem nekdaj nizozemski FastTrack s servisom KaZaA, je s prodajo tehnologije in izdelkov meglenem podjetju Sharman Networks, pokazal, da mu mednarodno pravo, predvsem glasbene založbe težko pridejo do živega.
Vzporedno se je pričela bitka proti uporabnikom tovrstnih programov; zgoraj je omenjen primer Verizona, ki noče izdati podatkov o svojih uporabnikih, medtem pa je na Danskem društvo AntiPiratGruppen že kar začelo pošiljati položnice domačim uporabnikom KaZaA-ja za vsebine, ki so jih prenesli preko spleta. Napsterjeve ostanke in blagovno znamko pa je kupil proizvajalec programske opreme Roxio, ki morda namerava oživiti nekatere storitve.
Vse večjo težavo je tudi v letu 2002 predstavljala neželena elektronska pošta, imenovana tudi >>spam<<. Ameriški kongres je skušal sprejeti zakonodajo, ki bi jo prepovedala, a brez uspehov. Mnoge zvezne države so sicer bile bolj uspešne na tem področju, vendar le v pravnem pogledu, ne pa tudi dejansko. Izjema je morda Virginia, kjer je zakonodaja omogočila tožbe proti velikim >>spammerjem<<, kar je največjemu ponudniku dostopa do interneta, AOL-u, omogočilo dobiti tožbo težko 7 milijonov dolarjev. Sicer pa se je izkazalo, da je pri spamu bolj kot zakonodaja uspešna programska oprema za filtriranje elektronske pošte.
Filtriranje dostopa do spleta pa ni bilo deležno dobrodošlice, ko je ameriški kongres sprejel zakon, ki je zahteval od javnih knjižnic uporabo filtrov pri dostopu do spleta. Knjižnice so se pritožile, sodišče pa je dosodilo, da programska oprema za filtriranje ni dovolj razvita, da bi lahko blokirala res zgolj pornografijo. Kljub temu mora imeti večina ameriških javnih knjižnic neko rešitev, ki onemogoča brskanje po spletnih straneh s pogrošno vsebino. Pri nas podobne zakonodaje nimamo.
Že dalj časa so pod vprašajem patentne pravice, predvsem v primerih kot je patentiranje matematičnih formul ali avtomatiziranih postopkov. Čeprav je kazalo, da bo leto 2002 prineslo konec sodnega procesa spletnih knjigarn Amazon.com proti BarnesandNoble.com zaradi zlorabe Amazonovega patentiranega načina kupovanje >>z enim klikom<<, sta se knjigarni na koncu pogodili izven sodišča in Amazonu ostaja pravica do enega najbolj nenavadnih patentov v zgodovini človeštva.
Eden bolj temačnih sodnih procesov za prihodnost računalništva pa je lani dočakal konec. Leta 2001 so agenti FBI aretirali ruskega programerja Dimitrja Skylarova zaradi kršitev zloglasnega zakona Digital Millennium Copyrigt Act (DMCA), saj je naredil programsko opremo, ki je - med drugim - omogočala zlom Adobejeve zaščite za elektronske knjige. Kasneje so Skylarova oprostili v zameno za pričanje proti podjetju ElcomSoft za katerega je takrat delal.
V decembrskem procesu so ameriški zvezni tožilci skušali dokazati, da so v ElcomSoftu namenoma izdelali programsko opremo, s katero bi lomili zaščito elektronskih knjig, vendar je obramba uspela prikazati veliko drugih uporabnih funkcij programske opreme, med katere sodi tudi omogočanje branja elektronskih knjig slepim. To ni bilo mogoče brez lomljenja Adobejeve zaščite. Porota je ElcomSoft oprostila vseh obtožb, predvsem zaradi tega, ker niso verjeli, da je bil zlom zaščite edini in glavni cilj programske opreme, ki jo je ElcomSoft proizvedel.
Leto 2003 bo na področju internetnega prava zagotovo še bolj aktivno kot je bilo preteklo, saj internet raste in se spreminja ter tako pridobiva vse več novih lastnosti, ki mnogim vladam niso povšeči. Nekatere, denimo otroško pornografijo, je zagotovo treba zatreti, vendar bi mnogim bilo zagotovo ljubše, če bi lahko regulirali kar celoten internet. Taki poskusi pa so, kot ludizem ob prihodu industrijske revolucije, zagotovo obsojeni na propad.
