Google mrknil, internetni promet 40 % nižji

Mogoče niste niti opazili, ampak ta konec tedna so bile Googlove storitve pet minut nedosegljive. Med 0.52 in 0.57 uro v nedeljo zjutraj po slovenskem času je bil nemogoč dostop do YouTuba, Gmaila in ostalih Googlovih storitev. In tako smo dobili najlepšo demonstracijo, koliko internetnega prometa ustvari Google – promet po internetu se je ta čas skrčil za 40 odstotkov.

Kaj točno je šlo narobe, Google ne razkriva. V skopem obvestilu za javnost so zapisali, da je bilo v tem času približno 50 do 70 odstotkov zahtevkov za dostop neuspešnih. Po minuti so spet vzpostavili večino storitev, po petih minutah pa vse. Takoj zatem je promet poskočil nekoliko nad povprečne nivoje, ko so vsi hkrati zahtevali iskane strani, potem pa se je ustalil.

Ta zgodba kaže po eni strani veliko odvisnost od Googla, saj vsakodnevno uporabljamo njegove storitve. Vsak drugi megabajt, ki se pretoči po spletu, izvira ali konča na Googlovih strežnikov. Mala podjetja, ki spričo nizke cene uporabljajo Google storitve za poslovanje, so najbolj občutljiva za tovrstne izpade.

Nedeljski incident pa odpira še eno staro vprašanje – kdo bo plačal internet? Že nekaj časa so redno na sporedu debate o nevtralnosti interneta, ki bi zagotovila, da ves promet prek interneta obravnavan enakovredno oziroma z isto prioriteto. Google je imel v ZDA celo ideje, da bi njegov promet prioritizirali više, a se to ni zgodilo. Hkrati pa so, zlasti v ZDA, žgoče polemike, zakaj Google ne prispeva za izgradnjo internetne infrastrukture. Trenutno je to namreč v pristojnosti ponudnikov dostopa do interneta in njihovih ponudnikov infrastrukture, ki morajo zagotavljati povezljivost do interneta. Ti trdijo, da Google nadpovprečno in nesorazmerno veliko izkorišča te zmogljivosti in predvsem da kuje velike dobičke s ponujanjem svojih vsebin, medtem ko nima stroškov s postavljanjem infrastrukture do končnega uporabnika. Dogovora še ni na vidiku.