Biohibridi, organizmi v računalnikih
Če gre verjeti raziskovalcem ameriškega vojaškega inštituta US Army Research Laboratory (ARL), bomo v roku desetih let doživeli prihod elektronskih naprav, ki bodo vsebovale žive organizme. Umetno ustvarjeni biološki organizmi bodo širili zmožnosti naprav na področjih, kjer polprevodniški elementi in klasična tipala niso primerni.
V laboratorijih ARL pospešeno razvijajo tako imenovano »sintetično biologijo« ali »biohibride«, ki ji bodo lahko nekega dne umestili tako v žive, kot ne-žive (abiotične) sisteme za opravljanje specifičnih nalog. Kot primere navajajo bakterije, ki znajo s pomočjo fotosinteze ustvarjati električno energijo in s tem napajati drobne naprave. Bakterije bi lahko umerili tudi za razpoznavo specifičnih vonjav in okusov.
Znanstveniki so že zakorakali v smer, kjer lahko umetno ustvarjene celice zgradijo od začetka, z modeliranjem in sintezo molekul DNA namenjenih za opravljanje specifičnih nalog. Na ta način bi lahko zgradili biotipala, pa tudi kompleksnejše strukture. Cilj je, da bi nekega dne lahko zgradili gručo sintetičnih mikroorganizmov, ki bi jih izdelali, podobno kot danes predmete tiskamo s 3D tiskalniki.
Seveda so na poti k temu cilju še številne težave. Trenutni mikroorganizmi so izredno šibki in ne morejo preživeti izven laboratorijskega okolja. Trenutno za gostitelja uporabljajo bakterije E.coli, te pa nato povežejo z neorganskimi elementi, kot so minerali, soli in voda, med drugim pa tudi specifične kovine. Tu vidijo stično točko med biološkimi sistemi in svetom polprevodnikov.
Biohibridi pa niso namenjeni le elektroniki prihodnosti, temveč potencialno tudi povezovanju z drugimi živimi organizmi. Tu je težav se več, saj organizmi tujke običajno zavračajo, težava pa je tudi v prehranjevanju umetnih celic, ki za svoje delovanja rabijo hranila. Brez njih umrejo ali pa hibernirajo in tako ne opravljajo svoje funkcije.
