Objavljeno: 24.9.2003 | Avtor: Uredništvo Monitorja

Athlon 64 je tu!

Po dolgem pričakovanju je družba AMD predstavila prve 64-bitne procesorje, ki so namenjeni za rabo v osebnih računalnikih in kmalu tudi v prenosnikih. Novi AMD Athlon 64 in njegova zmogljivejša različica Athlon 64 FX predstavljata prelomnico na področju osebnih računalnikov, sam proizvajalec pa je s tem dobil začasno nekaj prednosti pred družbo Intel (vsaj do prihoda nove generacije Pentiumov s delovnim imenom >>Prescott<<). Oba proizvajalca sta doslej ponujala 64-bitne procesorje samo za strežniško okolje in sicer v obliki izdelkov AMD Opteron in Intel Itanium.

Athlon 64 je hkrati procesor, ki najbolje doslej zapolnjuje razkorak med 32-bitnim in 64-bitnim svetom. Strojna podpora namreč omogoča izvajanje tako 32-bitnih, kot 64-bitnih programov, ko bodo ti na voljo. AMD je namreč podobno kot pri procesorju Opteron ubral drugačno pot kot sam Intel pri pohodu na 64-bitno arhitekturo in obstoječi nabor ukazov IA32 preprosto razširil s 64-bitnimi registri in ukazi (kar imenujejo AMD64), s čimer so zadržali združljivost za nazaj. Če je to bila pravilna odločitev, bo znano šele čez čas, ko se bo na trgu pojavila ustrezna programska oprema.

Sicer pa je Athlon 64 na voljo v več različicah. Kot procesor z oznako Athlon 64 3200+ (delovni takt 2,2 GHz) je stane 417 dolarjev in je okoli 5 do 15% zmogljivejši od današnjih 32-bitnih procesorjev Athlon XP z enakim taktom, seveda pri izvajanju 32-bitnih ukazov (64-bitne reference še ni). V začetku leta 2004 bo na voljo tudi Athlon 64 za prenosne računalnike, z oznakami 3000+ /278 dolarjev) in 3200+ (417 dolarjev), odlikovala pa ga bo zlasti nižja poraba energije.

Manjše presenečenje pa je procesor Athlon 64 FX, ki je odgovor na nedavno najavljeni Pentium 4 Extreme in je namenjen predvsem najzahtevnejšim uporabnikom iger. Tako kot osnovni Athlon 64, ima tudi različica FX 1 MB velik drugonivijski predpomnilnik, vendar uporablja 128-bitno namesto 64-bitno pot do pomnilnika. Oba podpirata pomnilnike DDR, toda Athlon 64 FX podpira module z posebnimi predpomnilniki, ki jih srečamo predvsem pri strežnikih. Vse skupaj prispeva k znatno večjemu pretoku podatkov med procesorjem in pomnilnikom.

Zaradi teh razlike se obe različici Athlona 64 tudi precej fizično razlikujeta - saj osnovni uporablja podnožje s 754 nožicami, medtem ko Athlon 64 FX uporablja večje 940-nožično. Zaradi tega sta strojno nezdružljiva. To je hkrati tudi največji AMD-jev procesor doslej, saj vsebuje 105,9 milijonov tranzistorjev, kar je dvakrat več kot pri današnjih procesorjih AMD Athlon XP (z jedrom >>Barton<<). V različici Athlon 64 FX51 bo stal 733 dolarjev.

Najbrž ni nobeno presenečenje, če je skoraj sočasno s predstavitvijo Athlonov 64 svojo naslednji korak naredil tudi glavni zaveznik na tem področju - družba Microsoft. Za podporo 64-bitnemu delovanju so tako predstavili razvojno različico okolja Windows XP (z zapletenim imenom Windows XP 64-Bit Edition for 64-bit Extended Systems), ki deluje tudi v kombinaciji s novimi Athloni. Prav s tem operacijskim sistemom naj bi se začel pohod na 64-bitno arhitekturo. Sistem lahko poganja tako 32-bitne kot 64-bitne programe, Microsoft pa namerava v 64-bitno različico prenesti vse glavne gonilnike in module operacijskega sistema. Končna različica naj bi bila na voljo v začetku leta 2004.

Do tedaj bo Athlon 64 uporabljen pretežno kot nekoliko zmogljivejši (32-bitni) Athlon XP. Analitiki kljub temu menijo, da se bo pri Microsoftu prava 64-bitna era začela šele leta 2005 ali 2006, ko no nared naslednja generacija Oken z delovnim imenom Longhorn. Pred 64-bitnimi Windowsi XP pa se bodo najbrž pojavile 64-bitne prirejene različice Linuxa, ki je danes že na voljo za 64-bitne procesorje Opteron.

Svojo podporo novemu procesorju so že najavili tudi številni, vendar predvsem manjši proizvajalci računalnikov, ter tajvanski ponudniki računalniških gradnikov (o tem nekoliko več v poročilu iz sejma Computex, kjer so ti predstavili svoje novosti). Res pa je, da analitiki menijo, da lahko AMD doseže večji tržni delež (danes obvladuje okoli 16% trga) le v primeru, da se zanj odločijo tudi večji proizvajalci, omenjajo pa se imena Hewlett-Packard in Fujitsu Siemens. Za zdaj zato napovedujejo, da bo Athlon 64 v prvih mesecih življenja imel le majhen vpliv na poslovne rezultate družbe AMD, vendar naj bi se to v naslednjem letu spremenilo. Tedaj naj bi AMD prešel iz današnje 130-nanometrske na 90-nanometrsko arhitekturo, kar bo omogočalo tako večje hitrosti, kot tudi cenejšo proizvodnjo.

http://www.amd.com

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji