Objavljeno: 12.2.2015

Agencija za varstvo konkurence spet proti Telekomu

Po tem, ko je nedavno postala pravnomočna odločba Agencije za varstvo konkurence (AVK) o »problemu ISDN/ADSL«, je Agencija sporočila, da je zaključila še en postopek presoje zlorabe prevladujočega položaja podjetja Telekom Slovenije.

V postopku je bila opravljena preiskava prostorov podjetja, dokazni postopek pa je pokazal da naj bi Telekom od leta 2005 oviral alternativne operaterje (AMIS, Tušmobil in T-2), ki so na maloprodajni trg vstopali prek uporabe Telekomove infrastrukture.

Tako Agencija podaja opis ugotovljenih kršitev:

Podjetje Telekom Slovenije je v letu 2005 zavračalo dostop do naprav, ki so bile v lasti hčerinske družbe SiOL d.o.o. Naprave so bile hčerinski družbi prodane z namenom, da dobi skupina Telekom Slovenije »najprimernejšo organiziranost za tržni boj s potencialno konkurenco na trgu širokopasovnih storitev«.

Operaterji, ki so se odločili za uporabo fizične omrežne infrastrukture, so se soočili z odlaganjem rokov za izgradnjo kolokacij zaradi formalnosti, kot je plačilo avansa, in z vzpostavitvami kolokacij v skrajnem roku, določenem z regulacijo, kar je v praksi večinoma pomenilo vsaj 8 mesecev.

Obenem do regulatorne odločbe iz leta 2007 alternativnim operaterjem o svojem omrežju ni dajalo določenih splošnih informacij, s pomočjo katerih bi operaterji lažje dostopali do omrežja. Določalo jim je tudi tip kolokacije (vse kolokacije družbe SiOL d.o.o. so bile tipa C, operaterji pa so tip C dobili le, če A in B nista bila možna).

Restriktivno je razlagalo svoje obveznosti glede dopustitve dostopa alternativnim operaterjem, saj jim ni dovoljevalo gradnje kontejnerskih kolokacij na svojih zemljiščih ali jim dalo nepremičnine v podnajem, kjer je bilo to potrebno.

Kjer operaterji niso imeli kolokacij, je bil edini način za zagotavljanje maloprodajnih širokopasovnih storitev na fiksni lokaciji prek medoperaterskega dostopa z bitnim tokom, kar je podjetje Telekom Slovenije od 1. 7. 2005 pogojevalo s hkratnim zakupom telefonskega priključka, in to vse do 22. 9. 2008, ko je to ravnanje regulator prepovedal. Po drugi strani je svojim strankam ponujalo širokopasovne priključke brez telefonskega (od marca 2006 do aprila 2007 je to veljalo le lokacijah, kjer je imela opremo hčerinska družba SiOL d.o.o., po tem obdobju pa na vseh lokacijah), iz česar izhaja, da za pogojevanje s telefonskim priključkov ni bilo tehničnih razlogov. Iz dokumentacije pridobljene v preiskavi izhaja tudi, da se je podjetje Telekom Slovenije zavedalo spornosti takšnega ravnanja, vendar se ni hotelo odpovedati prihodkom iz naslova klasične telefonije in konkurenčni prednosti, ki jo je zaradi tega imelo. Poskušalo je čim dlje zavlačevati s ponudbo samostojnega širokopasovnega dostopa na medoperaterskem trgu, ki je bila po internih analizah podjetja Telekom Slovenije na voljo v večini državi članic EU.

Svoje bakreno omrežje je podjetje Telekom Slovenije nadgrajevalo z optičnim, vendar alternativnim operaterjem vsaj od oktobra 2007 do regulacije iz 2011 ni dajalo dostopa do optičnih zank, četudi je bila zanje to edina možnost za dostop do konkretnih končnih uporabnikov.

V letu 2011 so za zagotavljanje medoperaterskih storitev operaterji povpraševali po razvezavi krajevne zanke, kar pa je podjetje Telekom Slovenije zavrnilo in je dostop zavračalo vsaj do leta 2014. Zaradi tega je bil alternativnim operaterjem omejen dostop do medoperaterskega trga.

Odločba in sklep še nista pravnomočna, saj je v 30 dneh mogoča še pritožba.

Telekom in sodišča

Zgodovina Telekomovih zlorab je pestra, delo naših pravnih mlinov pa počasno:

Zloraba posebnih telefonskih številk za dostop do interneta (1996)

Potrdilo tudi vrhovno sodišče

Postopek trajal: 15 let

Zloraba s CDji v ISDN paketih, ki so bili na voljo le SiOLu (1999)

Potrdilo tudi ustavno sodišče

Postopek trajal: 10 let

Zloraba na ATM omrežju (2002)

Potrdilo tudi vrhovno sodišče

Postopek trajal: 5 let