Poleg virusov, izsiljevalske kode in drugih nevšečnosti v digitalnem življenju na vsakogar preži nevarnost kraje identitete. Če smo se nekdaj smejali lahkovernim tujcem, ki so zasebne podatke brez slabe vesti zaupali elektronskemu naslovu (lažne) prsate plavolaske ali afriškega princa, ki mu je država odrekla gostoljubje, nam danes ni več do smeha. Tehnologija je napredovala in z njo so odrasli tudi zlikovci.
Slovenija je zanimiva dežela, kjer te oglobijo, če ne vzameš računa ob poštenem plačilu, na največji piratski strani pa se vrtijo oglasi državnih podjetij. V sožitju s sivimi dobrinami živimo že od časa Napsterja, poslušamo najnovejšo glasbo, doma gledamo najboljše filme in na PCju vsak teden igramo drugo polevrskega stotaka vredno igro. Smejimo se zahodnim sosedom, ki za vse našteto plačujejo.
Spletna prodaja je temeljito spremenila nakupovalne navade slehernega kupca. Čeprav so privrženci fizičnih trgovin še vedno v večini, se v spletu obrača zelo veliko denarja. Kupcu so na voljo neverjetna izbira, nižje cene, stalna dostopnost in prijazna storitev. Vsepovsod, razen v Sloveniji.
Pred časom sem se za potrebe članka lotil pretočnih storitev in bil presenečen nad raznovrstnostjo najdenega. V pretočnem svetu nisem analfabet, otroci že nekaj časa uživajo v risankah na Voyu, medtem ko sem se sam po navodilih iz Monitorja uspešno naročil na ameriški Netflix. Vseeno me je neprijetno nepripravljenega našla digitalna videoteka Pickbox. Poudarek na serijah ter slovenski podnapisi so me prepričali, da sem njen naročnik ostal tudi po koncu službene dolžnosti.
Z računalniki se danes srečujemo na vsakem koraku. Uporabljamo jih doma, v službi, z njimi pilimo znanje, iščemo informacije, se zabavamo. Še nedavno smo se z računalniki sporazumevali zgolj s pomočjo miške in tipkovnice, danes so navezo bolj ali manj zamenjali prsti. Sprememba je vplivala na razvoj uporabniškega vmesnika.
Zanima me, kdaj bomo končno dosegli to slovito brezpapirno poslovanje, ki nam ga obljubljajo že desetletja? Se tudi vam zdi, da tiskamo v resnici enako, če ne celo več?
Pred kratkim nam je dom polepšala majhna čivava, ki je hitro postala osrednji del naše družine. Pes z nami jé, hodi po opravkih, se umiva in spi. V isti postelji, skladno z njegovimi zahtevami (beri: potrebami). Spočetka sem se na režim težko privadil, a ker je človek nadvse prilagodljivo bitje, sem sebično zverino hitro spustil k srcu tudi sam. Med nama se je v kratkem času spletla nerazdružna vez, ki je bila videti večna. Vse dokler mi Samsungova tablica ni odpovedala poslušnosti. Vzrok? Po pasje obdelan napajalni kabel.
Navidezna resničnost postaja v medijih približno tako prisotna kot »čipi, ki jih bomo imeli vgrajene pod kožo«, o čemer se je pisalo pred leti. Kaj menite, je prihodnost navidezne resničnosti kaj bolj svetla od dotičnih »čipov«?
Splet je predrugačil številne zabaviščne panoge. Glasbe ne kupujemo več na nosilcih zvoka, igre prenašamo s spletnih storitev, nadaljevanke pa uživamo prek priljubljenih pretočnih storitev. Na slednjih najdemo tudi filme, a je za najnovejše naslove še vedno treba v kino. Po mojem mnenju tako ne bo več dolgo.
Opažam, da je vse več pozornosti usmerjene v strojne in programske izdelke, ki naj bi uporabnikom pomagali zdravo živeti. Gre le za muho enodnevnico ali menite, da se bo trend prijel?
Arhiv
Po avtorjih
