Ali bi vodenje svoje kariere prepustili algoritmu?

Meja med človeškim in strojnim upravljanjem ter poslovanjem se vsak dan bolj briše. Najnovejše javnomnenjske raziskave, ki jih je izvedla Univerza Quinnipiac, razkrivajo fascinanten, a hkrati protisloven odnos Američanov do prihodnosti dela. Čeprav se večina še vedno oklepa tradicionalnega človeškega vodstva, ideja o »robotskem šefu« ni več le del znanstvenofantastičnih scenarijev.

Podatki kažejo, da bi bil približno vsak sedmi Američan pripravljen sprejeti zaposlitev, kjer bi mu naloge dodeljeval in urnik določal program umetne inteligence. Tak delež prebivalstva nakazuje, da se v določenih segmentih družbe krepi zaupanje v algoritmično nepristranskost ali pa morda le narašča utrujenost od neučinkovitih človeških upravljalcev. Zanimivo je, da so mladi, predvsem pripadniki generacije Z in milenijci, nekoliko bolj odprti za tovrstne eksperimente, medtem ko starejše generacije ostajajo močno skeptične.

Vendar pod površjem te marginalne pripravljenosti še vedno tli globoko nezaupanje. Raziskava kaže, da več kot tri četrtine vprašanih informacijam, ki jih ustvari UI, zaupa le redko ali občasno. Ta paradoks, uporaba tehnologije ob hkratnem dvomu vanjo, postaja značilnost trenutne tehnološke dobe. Ljudje umetno inteligenco v svoje delovne procese vključujejo vse pogosteje, a to počnejo z veliko previdnosti in brez pravega občutka varnosti.

Strah pred izgubo delovnih mest ostaja glavni vir tesnobe. Sedemdeset odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da bo napredek umetne inteligence dolgoročno zmanjšal število priložnosti za zaposlitev ljudi. Ta pesimizem je še posebej izrazit med mladimi, ki šele vstopajo na trg dela. Poleg tega se odpor do tehnologije ne konča pri vprašanju zaposlovanja; močno nasprotovanje se pojavlja tudi na lokalni ravni, kjer se večina prebivalcev upira gradnji novih podatkovnih centrov v svojem neposrednem bivalnem okolju. Javnost vse bolj opozarja na pomanjkanje transparentnosti in potrebo po strožji regulaciji.