Televizija brez oglasov? Nič več

T-2, eden ključnih ponudnikov televizijskih paketov pri nas, uvaja oglase, ki se jih ne bo dalo več preskakovati. Razlog za preplah ali celo upor?

Oglaševanje. Če je verjeti ChatGPT, so bili njegovi prvi zametki med nas navrženi že v 17. stoletju. To je storitev, do katere imamo uporabniki medijev že od nekdaj nekakšen ljubezensko-sovražni odnos – moti nas, hkrati pa nam včasih vendar navrže kaj uporabnega in nam pomaga pri odločanju o nakupih. In storitev, ki podjetjem (tudi nam, pri Monitorju) nedvomno pomaga ustvarjati boljše vsebine in bogatiti medijsko krajino.

Nekoč, ko so bili oglasi (in mediji) le analogni, je bilo logično in enostavno – oglasi v časopisih in revijah so bili od nekdaj; če so bili zanimivi, smo jih pogledali, če ne, smo jih preskočili. Plačali smo za medij in v njem dobili tudi oglase. Včasih tudi zelo veliko. Spomnim se, denimo, ameriškega 14-dnevnika PC Magazine, iz katerega je bilo po nakupu nujno najprej stresti vse oglasne kartice in lističe. Toda, kot rečeno, to je bilo res enostavno – če nas oglasi niso zanimali, smo jih lahko preskočili. V novih, digitalnih medijih, kot so spletne strani (in danes aplikacije), je bilo za kaj takega že treba biti vsaj malce tehnično napreden in – namestiti blokado oglasov.

Televizija, kot v osnovi linearen medij, je (bila) drugačna, saj so oglasi načelno del programa in se jim težko izognemo drugače, kot da oglasni čas izkoristimo za obisk hladilnika ali veceja. Glede na to, da je večina televizijskih programov brezplačnih (z izjemo državnega, za katerega plačujemo davek), se to sliši logično – izdelava programa ni poceni, avtorji od nečesa pač morajo živeti. Ob pojavu digitalne televizije in digitalnih televizijskih ponudnikov/integratorjev (Telekom Slovenije, T-2, Telemach, A1) pa so zadnji za nas postorili vse – dali so nam možnost nelinearnega gledanja vsebin, torej tudi preskakovanja oglasov. Naj ponovim – avtorji vsebin so še vedno delali za prihodke od oglasov (in nekaj malega prispevka od televizijskih integratorjev), le gledalci smo dobili nelinearno televizijo in možnost preskakovanja oglasov.

Priznam, ko so nam pred leti prvič predstavili tak sistem, mi ni bilo jasno, kako in zakaj se z njim strinjajo tudi ponudniki vsebin, TV-programov. Zakaj bi se strinjali s sistemom, ki omogoča legalno (in množično) 'špricanje' ogleda oglasov in s tem zmanjševanje oglaševalskih prihodkov? Seveda, zato, ker televizijski paketi vendarle niso brezplačni, kar pomeni, da lahko integratorji od svojih prihodkov nekaj vendarle namenijo tudi ustvarjalcem programov. Danes TV-paketi pri zgoraj omenjenih TV-integratorjih nikakor niso poceni, zato sistem gotovo finančno pije vodo, mar ne?

Bi raje še dražje TV-pakete ali oglase? Izbira je le navidezna, namesto vas se je odločil T-2 oziroma Telekom ali kar Pro Plus.

Največji ponudniki vsebin, kot je, denimo, Pro Plus (Pop TV, Kanal A … ), se očitno ne strinjajo. Pred časom smo bili tako priče 'stavki', ko je podjetje zase izsililo večji delež naročnine in s tem še dodatno podražilo že tako drage televizijske pakete. »Ali nam boste namenili več denarja ali pa nas v vašem paketu programov ne bo!« TV-paket brez POP TV in Kanala A očitno ni vreden svojega imena, zato so cene skočile navzgor.

Danes smo očitno pred podobno 'stavko', ko je po neuradnih informacijah isto podjetje izsililo delno omejitev preskakovanja oglasnih sporočil. Ponudnik TV-paketov T-2 je tako uradno zapisal (in tudi že uvedel), da bo po novem ob vsakem vklopu časovnega zamika prikazan oglas, ki ga bo mogoče preskočiti po sedmih sekundah. Na dan bodo uporabniku prikazani največ trije oglasi, med posameznimi pa bo vsaj ena ura razmika. Toda – oglasi bodo, brez odpustka. Enako je po pričevanju uporabnikov že nekaj časa tudi pri Telekomu Slovenije. Bi raje še dražje TV-pakete ali oglase? Izbira je le navidezna, namesto vas se je odločil T-2 oziroma Telekom ali kar Pro Plus.

Uporabniki so seveda skočili v zrak – novica, ki smo jo na to temo objavili na naši spletni strani monitor.si, je prebila vse rekorde branosti.

»Plačujemo, zdaj pa še oglasi!«.

»Za ogled programov TV Slovenija plačujemo celo trojno, še državni prispevek!«

Hja, očitno ne plačujemo dovolj, meni 'trg', kot se reče. Google, pa gre le za en sam program, denimo, meni, da za televizijo brez oglasov (Youtube Premium) zadostuje 7,19 evra. Pa gre le za en sam program. Koliko programov imate v svojem paketu? Nekaj sto? Bomo na koncu plačevali 7,19 × nekaj sto evrov? Nikakor ne, nekateri veliki pa si bodo svoj delež vendarle odrezali.

Lahko kaj storimo? Glasujemo z denarnico? V resnici ne, kajti podobne ukrepe bodo sčasoma uvedli še preostali ponudniki TV-paketov, ko se pač iztečejo njihove trenutne pogodbe s ponudniki vsebin. Lahko le nehamo gledati (ne)linearno televizijo. Sam, denimo, že več kot 20 let vsakemu, ki me je voljan poslušati, razlagam, kako je televizija zastarel medij (in tehnologija) in kako bo ravnokar odmrla, pa sem očitno v veliki manjšini. Kajti televizija je po vseh podatkih, vsaj pri nas, še vedno tisti medij, ki je finančno najuspešnejši. Seveda, zaradi oglasov.