Vžgano spodaj desno
Jizer omogoča vpisovanje datuma in drugih podatkov neposredno na digitalne fotografije - tako boste lažje vedeli, kdaj in kako je bila fotografija posneta, tudi, če jo natisnete.
Uporabniki klasičnih fotoaparatov se bodo še spomnili, da so predvsem t. i. "trotl" fotoaparati omogočali dodajanje datuma, ko je bila fotografija posneta. Ponavadi je fotoaparat z oranžnimi svetlečimi diodami v spodnji desni kot filma dobesedno vžgal datum v izbranem formatu. Resni fotografi so se nad to možnostjo vedno zmrdovali (češ kaj nam je treba takega trajnega kvarjenja posnetka), predvsem turisti pa smo jo redno uporabljali. Kako bi sicer drugače vedeli, kdaj smo določen posnetek naredili?
Čemu služi?
Prav zanimivo, da so digitalni fotoaparati, v katere bi bila vgrajena ta možnost, sila redki. In po svoje logično - fotoaparat datum izdelave fotografije zapiše kot datum datoteke JPG, še kaj več pa v podatke EXIF, ki so skriti v samem JPG. Čemu bi torej trajno uničili fotografijo, če lahko te podatke po potrebi vedno dobimo? Denimo takrat, ko bi želeli fotografijo natisniti ali jo nesti v digitalno razvijanje.
Da, toda kleč je v podrobnostih; programov, ki bi znali prebrati podatke EXIF in jih vstaviti v fotografijo, je silno malo, take, ki bi to znali opraviti v paketu (npr. na celotnem imeniku fotografij), pa sploh lahko iščemo z lupo. Pred isto težavo se je znašel tudi Klemen Kočila in se prav zaradi tega odločil, da bo ustrezen program spisal kar sam.
Jizer je že zelo blizu temu, kar bi si od takega programa želeli. Ko odpremo fotografijo, se nam na padajočem menuju prikažejo vsi podatki EXIF, ki jih ta vsebuje (ime fotoaparata, datum/ura, čas osvetlitve, zaslonka...), in z enostavni klikom jih tudi vstavimo v fotografijo. Nerodno je le to, da jih vstavljamo ročno, to pa pomeni, da moramo ročno vpisati odmik (v pikah) od roba slike (premikanje z miško (še?) ni mogoče). Drugače pa lahko izberemo pisavo, velikost pisave, barvo in še marsikaj. Vsak podatek ima lahko svoje nastavitve, vnesemo jih lahko poljubno. Po potrebi lahko izberemo še obrezavo fotografije v razmerju 3 : 2, kar pomeni, da bo primerne velikosti za digitalno razvijanje v formatu 10 × 15 cm, ali pa sliko obrnemo. Vse izbrane napise in njihove nastavitve lahko shranimo v datoteko in jih uporabimo pri naslednji fotografiji, ki jo bomo odprli. Še bolj zanimivo pa je, da lahko take nastavitve uporabimo na skupini datotek, ki jih izberemo v t. i. čarovniku. Tako lahko z želenimi podatki na enak način opremimo poljubno število fotografij, prav to pa bomo verjetno največkrat počeli. Fotografije lahko shranimo pod istim imenom ali pa jih program avtomatsko preimenuje. Pohvalno je še, da čarovnik omogoča ločene nastavitve za fotografije, ki so pokončne (sicer bi hitro nastal izdelek, kakršnega nismo hoteli).
Funkcionalen, a počasen
Težava s programom je pravzaprav le ena - hitrost. Avtor se je dela lotil s standardnimi Microsoftovimi knjižnicami, a te, kar zadeva hitrost, očitno niso ravno biser, zato je program tudi v sorazmerno hitrem računalniku (Athlon 1,4 GHz) neprijetno počasen. Po drugi strani pa je pri paketni obdelavi to bolj ali manj nepomembno - poženemo obdelavo in se vrnemo, ko je stvar opravljena. Omenimo še uporabniški vmesnik, ki deluje precej špartansko, a avtor obljublja, da ga bo še dodelali.
Jizer 1.7 beta
Kaj: Program, ki v digitalne fotografije omogoča (tudi paketno) dodajanje podatkov EXIF.
Izdeluje: Klemen Kočila, bedrc@email.si.
Cena: 5000 tolarjev.
Za: Omogoča dodajanje kateregakoli podatka EXIF. Omogoča paketno delo z izbranimi datotekami. Po želji fotografije obrne ali obreže na format 2 : 3.
Proti: Zelo počasno delovanje, nekoliko špartanski uporabniški vmesnik.
