Visoka pričakovanja so nazaj

Zadnja leta se poslovanje podjetij pospešeno digitalizira na vseh ravneh. Uporaba računalniške programske opreme za načrtovanje in dokumentiranje procesa 3D-oblikovanja izdelkov ni izjema, nasprotno, prav razvoj izdelkov je digitalizacijo odprtih rok sprejel že pred desetletji. Tehnologija pomaga inženirjem in arhitektom pri izdelavi velikih in zapletenih modelov. Podaja podroben opis katerekoli komponente v grafični obliki in pomaga pri inženiringu. Računalniško podprto načrtovanje (CAD) se uporablja za izvedbo predhodnega načrtovanja ter postavitve, pripravo podrobnosti načrtovanja in izračunov, ustvarjanje 3D-modelov, pripravo tehničnih risb ter povezovanje z vsemi oddelki v podjetju, ki jih razvoj novega izdelka zadeva.

Če so bile še pred leti na področju načrtovanja v ospredju teme, kot so parametrično modeliranje, napredne analize in simulacije ter podpora 3D-tiskanju, se danes večina inovacij vrti okoli podpore skupinskemu delu na daljavo. »Težki in okorni« programski paketi, ki so nekoč brez izjeme zahtevali lokalno namestitev na delovnih postajah inženirjev in oblikovalcev, so se preselili na strežnike v oblaku, postali so načrtovalske in oblikovalske platforme. Kar je logično in pričakovano – internetne povezave so dovolj zmogljive tudi za prenos večjih količin podatkov, poleg tega pa imajo svojo programsko kodo (in licence) ponudniki na ta način še bolj pod nadzorom. Vse bolj kompleksni izdelki, na primer avtomobili, že dolgo ne nastajajo le v glavi enega inženirja ali inovatorja, temveč so rezultat skupinskega dela številnih ekip. Ekip, ki morajo med seboj sodelovati, se usklajevati in tudi upoštevati najrazličnejše omejitve (dimenzije, obremenitve, lastnosti materialov …). Prav zato so se ponudniki 3D CAD in sorodnih orodij v času pandemije še toliko bolj posvetili izboljšavam svojih programov in platform na področju sodelovanja in komunikacije. Skupinsko modeliranje in sodelovanje v virtualnem okolju sta nova moda, prav tako kot tudi vizualizacija sprememb ali celo simulacije v realnem času. Pravzaprav se meje med zmožnostmi orodij CAD in simulacijami v zadnjem času pospešeno brišejo, rezultat pa je snovanje (še) bolj kakovostnih izdelkov, ki jih podjetja razvijejo hitreje in ceneje. Predvsem zato, ker že v fazah načrtovanja izdelka odpravijo (skoraj) vse napake in pomanjkljivosti – vsaj tiste, ki jim jih pomaga ugotoviti programska oprema. Kar je seveda bistveno ceneje od izdelave prototipov in njihovega preizkušanja v praksi.

Kaj od orodij CAD lahko pričakujemo jutri? Skladno z visokimi pričakovanji inženirjev bo to predvsem ofenziva, ki jo bodo gnale tehnologije umetne inteligence. Algoritmi in programski roboti bodo lahko prevzeli vrsto nalog in razbremenili inženirje ter oblikovalce – predvsem tistih opravil, ki jim že zdaj niso všeč (preverjanje podatkov in omejitev ...). Olajšali in pohitrili jim bodo delo, morebiti celo kaj samodejno dokončali ali pa predlagali drugačno rešitev, ki je snovalec niti ni predvidel/poznal, a bi se glede na vse zasnove, ki jih oblačna CAD-platforma pozna, lahko dobro obnesla v ciljnem izdelku. Kaj šele sledi, ko bo umetna inteligenca dobila (skoraj) proste roke pri snovanju novih izdelkov ...