Uvodnik: Programje nam spreminja svet
Svet ne miruje. To še posebej velja za področja programske opreme in pod njo »ležeče« arhitekture in infrastrukture. Priča smo vedno bolj inovativnim programskim rešitvam, večina jih ima opraviti z vgradnjo umetne pameti, pri čemer se zanaša na le redkim jasne algoritme, ki lahko analizirajo kupe podatkov iz najrazličnejših virov. Tisti najboljši to počno celo v realnem času. Podatkovni znanstveniki in specialisti za podatke so danes med najredkejšimi in obenem najbolj iskanimi poklici.
Programske rešitve imajo implementiranih tudi čedalje več oblačnih tehnologij, saj se vedno več podatkov hrani v aplikacijah v oblaku. Takemu načinu dela pravimo »kontejnerizacija«. Povedano drugače, ob delovanju aplikacije operacijski sistem ne kliče več datotek na posamezni napravi, temveč datoteke v oblaku – svojevrstnem zabojniku. Tako je breme delovanja aplikacije na sami napravi čim manjše, s tem pa delo uporabnika postane hitrejše, uporabnik pa produktivnejši – če le ima zanesljivo povezavo do oblaka, se razume.
Za dodatno hitrost opravljanja nalog na delovnem mestu pa tudi v gospodinjstvu ponekod že skrbijo klepetalni roboti. Tržni analitiki za letos napovedujejo pravcato eksplozijo pogovornih robotov, ki bodo implementirani v najrazličnejše spletne strani, aplikacije in celo naprave. Programerji, ki obvladajo izdelavo programske kode, ki se zna prek privlačnega vmesnika pogovarjati z ljudmi – torej razumeti njihova vprašanja in jim dati razumljive odgovore – so prav tako vroča roba. Izdelovalcem programja bodo delo vsaj malo olajšali svetovni velikani, ki so svoje digitalne pomočnike, sposobne prepoznave govora, že razvili – tudi njim je v interesu, da se njihovi pogovorni ekosistemi kar najbolj razširijo, zato ponujajo praktične vtičnike za integracijo v najrazličnejše sisteme, aplikacije in na spletne strani. Google je razkril, da se je delež poizvedb, ki jih v njegovem daleč najbolj razširjenem iskalniku opravijo digitalni asistenti v enem samem letu, z 0 dvignil na 10 odstotkov. Ameriška študija uporabnikov glasovno gnanih asistentov pa je ugotovila, da so jih uporabniki začeli uporabljati takrat, ko so imeli roke ali oči zasedene z drugim opravilom – npr. med vožnjo. Ali pa so bili preprosto preleni, da bi pisali, in so umetni pameti kaj narekovali. Take komunikacije s »stroji« so se tudi zelo hitro privadili in jo posvojili.
Zgornje vrstice imajo seveda jasen namen – kar najbolj avtomatizirati uveljavljene postopke in načine dela, saj tako vse deluje hitreje in ustvarja več dobička. Avtomatizacija se je komaj dobro začela, na dolgi rok lahko pričakujemo, da bo v pametnih tovarnah zelo malo ali skoraj nič ljudi. A strah pred izgubo delovnih mest je odveč – nastala bodo druga. Na tem mestu vsekakor delim mnenje z nekdanjim svetovnim šahovskim prvakom Garijem Kasparovom, ki pravi, da so vsa delovna mesta, ki so ali še bodo izgubljena ob nadaljnjem dvigu umetne inteligence in avtomatizacije, preprosto kolateralna škoda v procesu napredka civilizacije. Ljudje se bomo pač morali preusmeriti v bolj ustvarjalne poklice, stvari pa bodo sestavljali in varili roboti.
