Uroš Mesojedec: Znova premešane karte
Z osebnimi računalniki danes ne počenjamo nič bistveno drugačnega kot pred desetimi leti. In vendar izdelovalci še vedno vztrajajo pri ohranjanju cen in povečevanju zmogljivosti.
Prazniki za potrošnike so skoraj mimo in marsikateri prihranjeni evro je pristal v trgovinah z računalniško robo, h kateri zadnja leta prištevamo tudi vse več potrošniške elektronike, kot so npr. igričarske konzole, prenosni telefoni ali osebni večpredstavni predvajalniki. Nove naprave imajo svoje značilnosti, a če se ozremo zgolj na osebne računalnike, bomo opazili njihovo zanimivo lastnost. Prodajna cena tipičnega predstavnika se že leta ne spreminja. Podobno kot pri izdelkih zelo zrelih industrijskih vej je tudi pri osebnem računalniku bolj ali manj že iz cene jasno, v kakšnem razredu je. Če je to pri smučeh, hladilnikih ali avtomobilih še nekako razumljivo, je zaradi neverjetnega napredka vseh računalniških sestavnih delov, ki še vedno ne jenja, to pri računalnikih nekoliko čudno. Saj navsezadnje z njimi ne počnemo nič bistveno drugačnega, kot smo pred desetimi leti. Osebni računalniki so v tem času več kot postoterili(!) svoje zmogljivosti. Zakaj torej v trgovinah ne morem dobiti vsaj desetkrat, če že ne stokrat cenejšega računalnika, npr. povsem spodobnega prenosnika za 100 evrov? Izgovorov bi pri ponudnikih našli cel kup, a vendar skupina idealistov pod vodstvom Nicholasa Negroponteja na uglednem ameriškem inštitutu MIT že leta razvija projekt prenosnika za vsakega otroka (OLPC) in njihov cilj je prav cena 100 dolarjev.
Uspešnost projekta OLPC je z zgolj ekonomskega stališča še vedno zelo vprašljiva. Velikoserijska proizvodnja se je sicer že začela in zadnje novice govorijo o vzpodbudnih naročilih s strani bolj daljnovidnih administracij, celo iz določene ameriške zvezne države, ki v izbranih šolah še ne uči Darwinove teorije evolucije, a pred malo zeleno škatlico je še kup izzivov. Tipične taktike zastrahovanja in zavajanja (FUD) se sicer pri tem projektu niso obnesle in računalniška monopolista, ki sta projekt še pred leti javno zasmehovala, zdaj vratolomno hitita, da bi kolo zgodovine zavrtela nazaj in preprečila neizbežen zlom cen pri najbolj prodajanih napravah in končno preobrazbo osebnega računalništva v skupek potrošnih dobrin, za katere nam osnovni zakoni prostega trga zagotavljajo nizke cene in široko izbiro ponudnikov. In če morda projektu OLPC (še) ne bo uspelo zagotoviti poceni prenosnikov tudi za najmanj razvite dežele sveta, že zdaj globoko pretresa potrošniško računalništvo in bo na njem gotovo pustil globoko sled. Leto 2008 bo leto poceni prenosnikov.
Smetano že zdaj pobirajo prvi. Dobro poučeni pisci spletišča Ars Technica so proglasili novi Asustekov lahki prenosnik Asus Eee za izdelek, ki bo povsem na novo premešal karte v ponudbi računalniških sistemov za široko potrošnjo. Oglejmo si ga malo pobliže. Njegovo ime naj bi poudarjalo, da je preprost: za učenje, delo in zabavo (3 × "e" za 3 × "easy"). Za ceno manj kot 400 dolarjev (kar je zaradi ugodnega tečaja trenutno okrog 270 evrov!) ta hip ponuja 900 MHz procesor Intel Celeron-M, 512 MB RAM, 4 GB polprevodniškega "diska" (nič vrtečih delov, manjša poraba in bliskovita hitrost), zaslon ločljivosti 800 x 480 z osvetlitvijo LED, vgrajeno kamero in mikrofon. Če ga primerjamo z deset leta starim prenosnikom, npr. znamke Compaq, bomo ugotovili, da s svojimi zmogljivostmi znatno prekaša tedanje vrhunske primerke, ki so stali 3000 dolarjev in več, da niti ne omenjamo Eeejevih sodobnejših, znatno učinkovitejših sestavin, kot je npr. "flash disk" ali osvetlitev LED.
Asustek kuje železo, dokler je vroče in je že napovedal zmogljivejše prenosne modele, pa tudi mini, neslišni sistem za dnevno sobo. Prodajo Eeejev pa so za naslednje leto ocenili na več kot 3,6 milijona kosov! Brez rasti na drugih segmentih prenosnikov bi zgolj z uresničitvijo te napovedi Asustek več kot podvojil število na leto izdelanih notesov. A sam predsednik Asusteka je javno in jasno povedal, da Eeeja ne bi bilo brez projekta OLPC, ki je bil jasen navdih in motiv po prenovi prodajne palete. Prste pa je imel vmes tudi Intel.
Intelov odgovor na izziv OLPC je bil njegov poceni prenosnik Classmate, saj je bilo podjetje zaradi manj ugodnih pogojev iz projekta OLPC izrinjeno s strani AMD, ki je poleg zmogljivih procesorjev z nizko porabo ponudil tudi sofinanciranje. Toda v vmesnem času je Intel prehitel tekmeca tudi na področju energijske učinkovitosti in si že izboril vplivni položaj pri nadaljnjem razvoju projekta za otroke. Hkrati je z Asustekom sodeloval tudi pri razvoju Eee in tako prišel do kupa praktičnih izkušenj, s katerimi bo gotovo izdelal prilagojene različice procesorjev za sodobne, lahke in poceni prenosnike. Intel sicer gleda še precej naprej in tiho, a z znatnimi sredstvi podpira razvoj povsem nove mobilne podlage MID, skupaj z operacijskim sistemom, ki ni iz Redmonda (Moblin, www.moblin.org).
Tako na OLPC kot na Classmate in Eee pa nadvse hiti tudi Microsoft. Okna XP, ki naj bi jih po uradno dostopnih informacijah sredi naslednjega leta dokončno nehali prodajati (in še ta rok je bil podaljšan zaradi slabega sprejema Viste), jim je že uspelo prilagoditi, da se lahko izvajajo z 2 GB pomnilniške kartice. Zakaj? Čitalnik zanje je vgrajen že v OLPC prvega rodu. Bodo morda naprave drugega rodu opremljene z Intelovimi procesorji in okleščenimi Okni XP? Asustek je zaradi boljše prodaje Eeejem, ki jih izvirno sicer poganja Linux, priložil tudi disk z gonilniki za Okna XP, tako da jih lahko kupci brez težav uporabljajo. No, če odštejemo "težavo" z maloprodajno ceno, saj so XPji, dokler jih sploh še lahko kupimo, v samostojni prodaji ocenjeni na nekako 200 dolarjev (XP Home Edition na Amazon.com), torej bistveno podražijo celoten sistem. Na našo srečo pa si bo največji filantrop vseh časov le malo odtrgal od ust in Asusteku ponudil ugodnejšo različico OEM, tako da bo Eee z Okni verjetno le za 10 % dražji. Žal pa bo po vsem sodeč hitreje kuril dragoceno energijo baterije. Navsezadnje gre že za pravega starčka med operacijskimi sistemi, v katerega posvečeno jedro ima vpogled le nekaj inženirjev, ki kljub vsemu še niso presedlali na Visto in njene naslednike.
Morda projektu OLPC ne bo uspelo zagotoviti poceni prenosnikov, že zdaj pa globoko pretresa potrošniško računalništvo.
