Tehnološko gnana pravila igre
Številna podjetja se vsaj desetletje pogovarjajo o uvedbi e-poslovanja, nova družbena in zdravstvena realnost v obliki globalne virusne pandemije pa sta opozorili, da je treba zanj poskrbeti v kar najkrajšem času. Je to sploh izvedljivo v mesecu ali dveh? Odvisno od tega, kje na krivulji digitalizacije poslovanja se nahaja posamezno podjetje oziroma organizacija.
Dober začetek je že uvedba brezpapirnega poslovanja. In to ne le v pisarnah, temveč tudi v skladišču in proizvodnji. Informacijski sistemi sodobnega časa vsekakor omogočajo brezpapirno poslovanje. Sistem skrbi, da se, denimo, vsaka aktivnost v proizvodnji ali skladišču izvede zgolj na podlagi elektronskega dokumenta. Informacije in podatki – po možnosti takšni, ki so zajeti in obdelani v realnem času – omogočajo tudi avtomatizacijo številnih nalog in procesov. Proizvodno-skladiščni sistem, denimo, zagotavlja, da so končni izdelki hitro prevzeti v skladišče in že takoj na zalogi, v nadaljevanju so prodani izdelki ob odpremi takoj razknjiženi. Namenske programske rešitve skrbijo, da v praktično vseh oddelkih odpade podvajanje dela. Zakaj bi moralo skladiščno osebje še tiskati dokumente ali vnašati podatke v sistem, če vsi ti podatki že obstajajo, le ustrezno zajeti jih je treba? Poleg tega, da tovrstno ročno delo zahteva ogromno časa zaposlenih, je tudi izvor za poslovanje nezaželenih napak – vsakdo lahko kdaj zgreši tipko na tipkovnici ali ustrezno polje na zaslonu na dotik. Če nad proizvodno in prodajno dejavnostjo ter skladiščnim poslovanjem bdi informacijski sistem, ima ta vse informacije o poslovanju – torej so na voljo tudi vodstvu podjetja in ključnim odločevalcem, ki lahko pravočasno ukrepajo ob zaznavi anomalij (na kar jih z alarmom večinoma opozori že sam sistem).
Obstaja več načinov za optimizacijo poslovanja podjetij, skoraj vsi pa so povezani z uvedbo takšnega ali drugačnega informacijskega sistema. Pri tem velja spomniti, da je uvajanje sistemskih rešitev hkrati tudi obveznost – obveznost dela po pravilih. Če zaposlenih postopkov dela ne izvajajo prav, tudi informacijski sistem ne deluje optimalno. Z informacijsko tehnologijo podprto poslovanje mora iztrebiti anomalije, na primer nekontrolirane vnose ali iznose blage v proizvodnji ali skladišču, ter samovoljo zaposlenih.
Zadnja leta z vseh strani poslušamo litanije o pomembnosti uporabniške izkušnje in prilagajanja podjetij ter njihovih izdelkov in storitev strankam. Za kakršnokoli personalizacijo, od preprostega predalčkanja strank do rešitev po meri, podjetja potrebujejo podatke, še več, podatke morajo ustrezno izrabiti. Personalizacijo lahko ob pomoči informacijskih sistemov uvedejo že v fazi prodaje (dajo stranki na voljo »vse« možnosti), nato v proizvodnji (dimenzije, barve po meri ipd.) ter ne nazadnje tudi v skladišču (stranki prilagojeno označevanje). Vse to je uresničljivo že danes, z ljudmi, s sistemi in z roboti. A o zadnjih kdaj drugič.
Za mini revolucijo na področju proizvodnje in skladišč lahko že danes poskrbita napredna analitika in umetna inteligenca. Se vam zdi scenarij, po katerem bi algoritmi programske opreme spremljali vremensko napoved in, denimo, ob napovedi vročinskega vala povsem avtomatizirali naloge v proizvodnji in skladišču, uresničljiv? Meni se. Sistem bi lahko dinamično skrbel, da se začasno poveča proizvodnja pijač, ki so statistično najbolj prodajane v tem delu sezone, prav tako bi zaloge teh pijač v skladišču premaknil bliže izhodnim ali komisionirnim točkam. Skladiščno osebje (ali roboti) bi jih tako hitreje spravili iz skladišča in hkrati za te naloge potrebovali manj časa in premagali krajše razdalje. IT-rešitve v logistiki pa bi v nadaljevanju poskrbele, da pridejo ti izdelki čim prej na police trgovin in do končnega potrošnika. Pa na zdravje!
