Stvar preživetja
Strojna in programska oprema sta dve plati računalništva, ki uporabnika niti ne bi smeli preveč zanimati, navsezadnje si vsi želimo uporabljati delujočo napravo, z vsemi potrebnimi sestavinami. A zelo presenetljivo je to, da si le redka podjetja upajo razvijati celovite sisteme.
V računalništvu se podjetja pogosto delijo na izdelovalce strojne na eni in programske opreme na drugi strani. Sicer je nekako običajno, da imajo izdelovalci strojne opreme tudi obsežne razvojne oddelke za programje, ki med drugim skrbijo za gonilnike in drugo programsko podporo izdelkom, ki jih izdelujejo. Programerska podjetja pa le redko zaidejo tudi na področje strojne opreme, najpogosteje le s svojo blagovno znamko opremijo izdelek, ki ga ne le izdeluje, temveč tudi načrtuje nekdo drug.
Kljub temu pa imamo številne primere t. i. sistemskih podjetij, ki skrbijo za celovite rešitve, sestavljene iz strojne in ustrezno uglašene programske opreme. Starosta teh je seveda IBM, nadvse uspešno sistemsko podjetje je zadnje čase Apple, nekoliko poseben primer pa je Google, ki je sicer navzven predvsem ponudnik programja, a storitve, ki jih ponuja, brez strojnega zaledja, ki so ga načrtovali in izdelali sami, ne bi bile mogoče. Zadnje čase pa je še posebej zanimivo to, da se v novih okoliščinah, ki sta jih prinesla predvsem neverjetna širitev in priljubljenost ožičenih in brezžičnih omrežij, mnogo bolj kaže sistemskim podjetjem, ki znajo poskrbeti tako za strojni kot programski del, ki ga na trgu ponujajo kot dobro usklajen paket. Vsem sicer ni šlo enako dobro, saj je velikan sistemov, kalifornijski Sun, po letih životarjenja, predvsem zaradi iskanja samega sebe skozi programsko opremo, bolj ali manj prodan programskemu podjetju Oracle, a s tem nakupom bo, če se bo uspešno končal, nastalo eno največjih sistemskih podjetij na svetu.
Po nizu izjemno uspešnih poslovnih let, tudi v času svetovne recesije, je marsikomu zgled Apple. In Applov šef je že davno tega dejal, da morajo podjetja, ki mislijo resno s svojimi programi, poskrbeti tudi za ustrezno strojno opremo. Veliko bolj presenetljivo pa je to, da številni velikani strojne opreme nikakor ne ugotovijo, da je za njihov dolgoročni uspeh in konkurenčno prednost nujno, da se začnejo veliko bolj resno ukvarjati tudi s programjem. Pa ne le z gonilniki, temveč s ključno programsko opremo, kot je operacijski sistem in temeljne aplikacije zanj.
Nadvse čudno je, da se velikani računalništva, kot sta npr. HP ali Dell, nikakor ne opogumijo resno napasti trga z lastno programsko opremo. Kot da zgled Appla velja le pri strojni opremi, čeprav je očitno, da so uspešni predvsem zaradi izjemnega spoja obeh plati. Podobna zgodba se zdaj razpleta tudi na najbolj burno razvijajočem se področju računalništva - mobilnih napravah. Spet imamo tu kopico izdelovalcev, ki temeljno programje prepuščajo drugim, sami pa skrbijo le za drobne izpopolnitve uporabniškega vmesnika. No, nekaj se vendarle premika na bolje. Pri namiznih in delno tudi prenosnih sistemih je večina izdelovalcev preprosto prestrašenih, da bi z resnejšim kljubovanjem Microsoftovemu temeljnemu programju izgubili določene bonitete in s tem še zadnji drobec vzdržnosti poslovnega modela v neizprosni konkurenci. Trenutni ekonomski časi žal niso naklonjeni dolgoročnejšim investicijam v razvoj programja in tako se vrtijo v začaranem krogu, ki jim je marže zbil že na minimalno raven, ponudniku temeljnega programja pa še naprej prinaša izjemne dobičke.
Pri mobilnih napravah Microsoftovemu programju ni uspelo doseči zadosti velikega deleža, zato so ponudniki strojne opreme pogumnejši. Zanimiv je npr. tajvanski HTC, ki je največji izdelovalec z mobilnimi Okni opremljenih prenosnih naprav, a je kljub temu ključni partner Googla pri njihovem poizkusu velikega preboja v te naprave, operacijskem sistemu Android. Čeprav se HTC mobilnim Oknom še ni odrekel, je vse bolj zavezan tudi Androidu. Še več, ravno te dni je svet obkrožila novica, da je HTC strojni partner Googla pri povsem novi napravi, Nexus One, ki je izdelana povsem v skladu z Googlovo vizijo mobilne naprave prihodnosti. Podjetji sta tako našli simbiozo, v kateri lahko vsako izpostavi lastne konkurenčne prednosti, končni izdelek pa je strojno-programska kombinacija. Ne glede na to, da ima Google skozi široko zvezo izdelovalcev zelo veliko podporo Androidu, so se kljub temu odločili narediti "lastno" napravo, pa čeprav jo je izdelalo drugo podjetje.
Podobna zgodba iz mobilnega sveta je podjetje Palm, ki je ob svojem nastanku uživalo v uspehu nove kategorije izdelkov, ki so jo sami ustvarili, da bi na koncu ugotovili, da je prihodnost v konvergenci različnih naprav v eno samo, danes še znano pod imenom pametni telefon (večkrat sem sicer že zapisal, da se jim veliko bolj prilega ime osebni računalnik). V iskanju samega sebe so tako sodelovali z Microsoftom, kupili ponudnika sistemskega programja Be in njihov BeOS, na koncu pa stavili na novega konja, v lastni hiši razviti WebOS, ki kljub še zmeraj mlačnemu sprejemu na trgu dokazuje, da lahko tudi razmeroma majhnemu podjetju uspe razviti temeljno programsko opremo, ki ni le kopija uveljavljenih sistemov ali še ena distribucija Linuxa, temveč zanimiv in inovativen sistem, ključen za diferenciacijo od konkurence in morebiten večji tržni uspeh. Pa ne, da bi bilo z distribucijo Linuxa kaj narobe, gre seveda za pogum, kako uveljavljene in kakovostne temelje operacijskega sistema nadgraditi z lastnim uporabniškim in razvojnim okoljem, ki bo pritegnilo množice uporabnikov. Navsezadnje sta Googlova Android in Chrome OS utemeljena na Linuxu, a sta nadgrajena v prijazen sistem tako uporabnikom kot razvijalcem. Dober sprejem pri razvijalcih pa je za uspeh programske podlage ključen.
Po vsem tem je tako še toliko bolj nerazumljivo, da HPji in Delli tega sveta ne pokažejo več poguma in nastopijo na trgu z lastnim celovitim paketom. Temeljno programje je tako ali tako že razvito in brezplačno na voljo vsem, gonilnike pa vsekakor znajo razvijati. Konkurenca z Daljnega vzhoda že preizkuša vode z Linuxom in Androidom, za leto 2010 pa se napoveduje tudi obsežna ponudba novih lahkih prenosnikov s Chrome OS, a večina bo verjetno še zmeraj ponujala tudi prebujanje v Oknih. Apple in Google tako še naprej žanjeta velikanske dobičke, drugi izdelovalci pa tekmujejo predvsem v tem, kako ponuditi še več enakega.
Nadvse čudno je, da se velikani računalništva, kot sta npr. HP ali Dell, nikakor ne opogumijo resno napasti trga z lastno temeljno programsko opremo.
