Strela z jasnega in očrnjeni oblak
Vse odkar se je pojavila krilatica računalništvo v oblaku, jo spremlja podobno nezaupanje kot prvi polet z letalom ali, če hočete - prvi obisk restavracije s sušijem. Najrazličnejše prigode, ki se tu in tam pripetijo na tem področju, so, ker gre pač za panogo v povojih, povsem normalne, a so v javnosti kljub temu sprejete z apokaliptičnimi napovedmi in opozarjanjem na previdnost. Utemeljeno?
Že aprilski nekajdnevni izpad Amazonovega EC2 ni koristil poslu; podjetja so začela preudarneje razmišljati o zaupanju svojega poslovanja neoprijemljivi shrambi podatkov in aplikacij. No, potem je prišel še sedmi avgust in z njim črni dan za oblak. Na ta dan je namreč v Dublinu obenem zmanjkalo elektrike v dveh podatkovnih centrih: Microsoftovem, namenjenem njihovi storitvi BPOS (Business Productivity Online Suite), in Amazonovem, ki skrbi za storitev EC2 (Elastic Compute Cloud). Gre za dva bisera med temi ustanovami, Microsoft svojega Dublinskega, ki praktično ne potrebuje nobenega zunanjega hlajenja, ponosno predstavlja kot prvovrsten tehnološki dosežek. A Microsoft lahko tokrat pustimo ob strani, saj so stanje, za razliko od Amazona, normalizirali že po nekaj urah, čeprav se tudi to ne bi smelo zgoditi. Huje je, da je pri Amazonu zgodba trajala še več dni in se za vse stranke njihovega oblaka niti še ni srečno končala.
Šlamparija? Zagotovo. Ne zato, ker je trajalo več dni, da so pognali nazaj večino strežnikov, temveč zato, ker so očitno vnovič zatajili pri komunikaciji z javnostjo in predvsem s svojimi strankami. Že po aprilski epizodi je vodstvo ugotavljalo, da je prav na tem področju treba kaj spremeniti. Pa niso. Ko je prišlo do zadnjega izpada, so stanje sicer redno objavljali na t. i. dashboardu, a so stranke same ostale brez ključnih informacij. Spletni forumi so zavreli od pritožb, saj so ugasnile tudi priljubljene spletne strani, kot so Netflix, Reddit, Quora, in Turntable.fm, ki so svoje poslovanje že davno prenesle v oblak. Našli bralci, ki najemajo Amazonove storitve, so nas na družabnih omrežjih obveščali o poteku dogodkov. Ti so z gledišča enega izmed slovenskih podjetij videti precej katastrofalno: svojega računa EC2 niso mogli uporabljati in iz varnostne kopije niso mogli obnoviti podatkov na Amazonovemu EBS (Elastic Block Storage). Amazon na njihova vprašanja ni odgovarjal, oziroma so bili odgovori nadvse splošni. Še več, očitno naj bi bilo, da njihovi strokovnjaki sploh ne vedo, kaj napraviti. 10 GB veliko varnostno kopijo so podjetju restavrirali šele po treh dneh, preostale pa so imele strukturne napake, skratka podatki so bili neuporabni. Ker jih je gnala božja previdnost, so si delali varnostne kopije tudi sami, zato so lahko, kljub Amazonovemu motoviljenju, svoje produkcijsko okolje razmeroma hitro znova vzpostavili.
In potem je tu še zadeva s strelo. Oboji, tako Micorsoft kot Amazon, so v prvih obvestilih za javnost kot vzrok izpada navajali udar strele. Ne glede na to, da je tamkajšnje elektro podjetje kot vzrok nemudoma zanikalo kakršnokoli strelo, je čudno, da v takem primeru ni poprijelo rezervno napajanje. Redundančno napajanje je ponavadi eden ključnih delov infrastrukture podatkovnega centra, tukaj pa je zatajilo. V Amazonu so se izgovarjali, da je med udarom strele (ki je ni bilo?) prišlo do eksplozije, ta pa je uničila tudi PLC kontrolerje, ki skrbijo za sinhronizacijo generatorjev.
Vse skupaj je tudi tistim, ki doslej nismo marali za oblačno skepso, malce pridvignilo obrv. Tu namreč ne govorimo o poslovanju lokalnega kabelskega ponudnika, temveč o dveh svetovnih gigantih na tem področju, od katerih v zameno za plačilo pričakuješ tudi normalno storitev. Ta pa seveda lahko tudi odpove. A v takem primeru želimo biti stranke natanko in sproti obveščene o odpravljanju težav.
Oblačno računalništvo je tehnologija, ki se ji ne bomo mogli izogniti, in njenemu napredku najbolj škoduje prav strah pred neznanim. Ta se z zanič PRjem ne skrije pod preprogo, temveč se pokaže tako, da bodo v prihodnjih mesecih, morda letih, nove stranke prihajale nekoliko počasneje. No, Amazon se je slaba dva tedna po dogodku posul s pepelom. Prizadetim strankam bo potna čela poplačal z brezplačnimi vavčerji za njihove storitve, tistim, ki so v izpadu izgubili podatke, pa bodo na voljo tudi njihovi strokovnjaki, ki sicer skrbijo za podporo na ravni premium. In kako jo je odneslo prej omenjeno slovensko podjetje? Kot rečeno, so si pomagali z lastno varnostno kopijo, od Amazona pa jim do konca redakcije še ni uspelo dobiti nepoškodovanega snapshota. Takim strankam so preprosto svetovali, naj se podatkov lotijo sami s katerim izmed orodij za pregled strukture datotek.
Zato so tehnološkemu gigantu precej zamerili, najprej, da so njihovi uslužbenci dajali občutek popolne zbeganosti in niso znali oceniti, kdaj se bodo zadeve normalizirale. Dalje, da so jo najslabše odnesle prav stranke, ki so uporabljali od Amazona priporočeno konfiguracijo storitve. Najpomembneje pa je, da so se sicer precej stresno naučili še, da oblačni ponudniki storitev kljub mamljivim obljubam ne poskrbijo za varnost podatkov in je torej za to precej ključno poskrbeti še na lastno pest.
Točno to, kar tehno konservativci govorijo že ves ta čas. To pa smisel vsega direndaja okoli računalništva v oblaku nekoliko relativizira.
