SSD, naslednja generacija
Diski bodo vsak čas izumrli, nadomestili jih bodo pomnilniški diski SSD (Solid State Disk). Vsaj tako nam zatrjujejo izdelovalci, ki to potrjujejo s tem, da je že nekaj časa moč kupiti prenosnike, ki take diske tudi že čisto zares vsebujejo. Še več - take diske je moč kupiti tudi posebej, kot komponento.
Diske SSD, se pravi diske, ki temeljijo na pomnilniku flash in ne na magnetih ploščah, smo v naši reviji sicer že preizkušali, vendar je to področje, ki mu je treba zelo natančno slediti. Ne nazadnje so današnji diski cenejši, (malce) večji in, če je verjeti izdelovalcem, tudi hitrejši.
Na preizkus smo dobili diske SATA blagovne znamke Super Talent in Buffalov zunanji disk SSD, ki ga na računalnik priključimo prek priključka USB. Oba smo preizkusili kar na istem računalniku (strežniku Dell T300) in z istimi nastavitvami (Windows Server 2008), s katerimi smo preizkušali krmilnike RAID, o katerih lahko berete na naslednjih straneh.
Za preizkušanje smo uporabili program IOmeter, s katerim smo izmerili hitrost zaporednega branja in pisanja. Ta rezultat nas bo zanimal pri kopiranju daljših datotek, hitrost naključnega branja in pisanja in hitrost pri množici kratkih zapisov in branj, saj to kolikor je le mogoče posnema uporabo diska kot strežnika zbirke podatkov.
Zunanji Buffalo ...
Takoj na začetku lahko ugotovimo, da je Buffalov disk pač zunanji izmenljivi disk in nima z zmogljivostmi "pravih" diskov skorajda nič skupnega. Ozko grlo je namreč vmesnik USB. Pravzaprav je še najprimernejši za prenašanje (in kopiranje) daljših datotek, saj tam dosega še vedno solidnih 30 MB/s pri branju in 12 MB/s pri pisanju (običajni diski s 7200 obrati zmorejo okrog 100 MB/s). Pri bolj resni uporabi Buffalov disk popolnoma odpove, saj je zaradi okenskega predpomnilnika dobro le naključno pisanje nanj, branje pa je katastrofalno počasno (le 0,25 MB/s; zgoraj omenjeni diski 7200 zmorejo 15 MB/s). Skratka, Buffalov zunanji disk je sicer prijeten na pogled, praktičen s svojim kratkim kabelčkom USB, vendar je uporaben le kot drag izmenljivi disk (sicer bolj občutljivi diski z navadnimi diski so približno 10× cenejši na gigabajt).
... in "pravi" Super Talent
Kot diska sta bolj zanimiva 32 in 64 GB 2,5-palčna "diska" Super Talent. Super Talent je sicer le blagovna znamka, kar je najbolj očitno, ko Okna povprašamo po oznaki samega diska. Pri večjem, 64 GB disku Okna sporočijo "Toshiba THNS064GE4BBDC" (Google pravi, da imajo tak disk vgrajeni nekateri Toshibini prenosniki z japonskega trga), pri 32 GB modelu pa se javi z lastno oznako STT (in množico številk za tem). Tudi sicer je očitno, da ne gre za enak disk (le drugačne velikosti), saj tudi sam Super Talent navaja, da ima 64 GB model oznako LX in je narejen iz flash celic MLC (glej okvirček), 32 GB pa je hitrejši, zmogljivejši in zanesljivejši, s celicami SLC.
Naše meritve višjo hitrost, predvsem pri zaporednem branju in pisanju, dejansko potrjujejo. Manjši model dosega že skoraj fenomenalnih 229 in 152 MB/s (pisanje/branje), čeravno je gotovo, da ima tukaj tudi kaj okenski predpomnilnik. No, 64 GB model pa dosega le 35,6 in 63,5 MB/s. Vendar sta oba zelo slaba pri naključnem zapisovanju, pri tem je sicer hitrejši 32 MB model, zanimivo, še bistveno počasnejši. Res nenavadno, vendar tako kažejo večkrat ponovljene meritve. Rezultat je, da se oba diska pri "realni" rabi za streženje zbirke podatkov (se pravi, za strežniško rabo) odrežeta slabo, 32 GB model celo zelo slabo. Rezultate si lahko ogledate v grafikonih.
Za konec še Intel
Tik pred zaključkom redakcije smo v preizkus dobili še Intelov primerek diska SSD, model X25-M, velikosti 80 GB. Narejen je iz cenejših in počasnejših flash celic MLC. Primerek, ki smo ga preizkušali je bil narejen maja letos, Intel pa je pravkar sporočil, da so začeli s proizvodnjo še novejših in hitrejših diskov, ekskluzivno namenjenih strežnikom, s serijo Enterprise.
Kakorkoli že, X25-M se je izkazal kot izreden disk, kar je bilo tudi za pričakovati, kajti prav Intel (v sodelovanju z Micronom) je bil tisti, ki je letos v področje diskov SSD prinesel največ novosti, ki so diske SSD izdatno pohitrile. Na naši preizkusni platformi smo izmerili izredno hitro branje podatkov, tako v zaporednem, kot naključnem načinu. 186 MB/s je precej več kot zmorejo danes najhitrejši strežniški diski Seagate Cheetah 15K.5! Po drugi strani je pisanje precej počasnejše, vendar še vedno dovolj hitro - 26,2 MB/s. Mimogrede, Intel navaja teoretične vrednosti 250 MB/s in 70 MB/s, vendar takih vrednosti na našem preizkusu nismo mogli potrditi. Izmerili pa smo izredno hiter dostop do samih podatkov. Disk se zato v strežniški uporabi (emulacija delovanja baze podatkov) izkaže odlično, saj je izmerjena vrednost 8 MB/s kar nekajkrat višja od vrednosti, ki jo zmore prej omenjen disk Cheetah. Intel navaja "dostopni čas" 0,085 ms, medtem ko imajo današnji mehanski diski tovrstne vrednosti okoli 7 ms, se pravi približno 100x počasnejši.
Skratka, Intel je vsekakor proizvajalec, ki bo do sedaj relativno neznanim proizvajalcem diskov SSD pošteno premešal štrene. Predvsem s svojimi skorajda neomejenimi finančnimi sredstvi, ki omogočajo tudi močne tehnološke preboje.
Flash ni samo flash
Diski SSD, ki temeljijo na tehnologiji flash, lahko uporabljajo dva tipa pomnilnih celic NAND - MLC (Multi-Level Cell) in SLC (Single.Level Cell). Prvi tip pomnilnika v eni sami celici hrani tri ali celo več bitov, zato je cenovno ugodnejši, vendar porabi več električne energije, je počasnejši in zdrži manj pisalnih ciklov. Pomnilne celice SLC po drugi strani hranijo le po en bit, vendar so zato veliko hitrejše in bolj zanesljive. In seveda dražje, saj potrebujemo več celic za hranjenje enake količine podatkov.
Mimogrede, šele najnovejši modeli diskov SSD so postali hitri tudi pri zapisovanju podatkov. To omogoča interna tehnologija, ki je podobna RAID 0 oz. stripingu pri diskih.
Vir: Wikipedia
Trenutno stanje
Sklenemo lahko, da je področje diskov SSD še zelo mlado, diski pa se med seboj lahko že kar drastično razlikujejo, celo med modeli istega podjetja.
Mladost pa najverjetneje botruje tudi temu, da so nekateri diski pri nekaterih vrstah rabe lahko nadvse hitri, pri drugih pa hkrati silno počasni in to je vsekakor nenavadno. Razlog je tudi v tem, da so Okna prilagojena delu z magnetnimi diski, ki imajo manjše sektorje (512 bajtov), kot so "strani" oz. najmanjše enote podatkov, ki jih lahko preberemo/napišemo na diskih SSD (4 KB). Vendar se Samsung kot eden največjih izdelovalcev pomnilnikov flash in Microsoft menda že "posvečata" tej težavi.
In, ne nazadnje, diski SSD imajo kljub vsemu omejeno število zapisovalnih ciklov, ki jih lahko prenesejo. Resda se vrednosti preračunano še vedno merijo v letih, pa vendar.
Prenosni diski se Oknom predstavijo kot - prenosni, zato je njihovo za hitrejše delovanje v lastnostih dobro odkljukati kakšno dodatno kljukico.
Buffalo MicroStation SHD-UHR32GS
Kaj: Zunanji, USB, disk SSD, 32 GB.
Izdeluje: Buffalo, www.buffalo.com.
Prodaja: PCHand, www.pchand.si.
Cena: 114,55 EUR.
Za: Praktičen, majhen in lahek zunanji disk.
Proti: Zelo visoka cena v primerjavi z navadnimi zunanjimi diski.
Intel X25-M 80 GB
Kaj: 2,5-palčni disk SSD, 80 GB.
Izdeluje: Intel, www.intel.com.
Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si.
Cena: 816 EUR.
Za: Izredno hitro delovanje v vseh načinih.
Proti: Visoka cena.
SuperTalent MasterDrive PX 32 GB
Kaj: 2,5-palčni disk SSD, 64 GB.
Izdeluje: SuperTalent, www.supertalent.com.
Prodaja: Mlacom, www.mlacom.si.
Cena: 549,33 EUR.
Za: Izredno hitro zaporedno branje in pisanje.
Proti: Visoka cena, (hitrostne) težave pri naključnem pisanju.
SuperTalent MasterDrive LX 64 GB
Kaj: 2,5-palčni disk SSD, 64 GB.
Izdeluje: SuperTalent, www.supertalent.com.
Prodaja: Mlacom, www.mlacom.si.
Cena: 199 EUR.
Za: Ugodna cena.
Proti: Razmeroma počasno delovanje.