Samsung Galaxy S6 Edge+
Izdelovalci zaslonov že nekaj časa eksperimentirajo z ukrivljenostjo. Spomnimo se najprej poskusov LGja, nato pa še Samsunga, ko sta predstavila telefone, ki so bili ukrivljeni po navpični oz. vodoravni osi. In, seveda, oglejmo si današnje vrhunske televizorje, ki so ukrivljeni že skoraj vsi po vrsti. Toda pri telefonih se je izkazalo, da pravega razloga za ukrivljenost ni. Navsezadnje ukrivljen telefon slabše sede v žep, ko leži na mizi, pa nanj ne moremo tipkati, saj se prevrača.
Nato je prišla druga vrsta ukrivljenosti – telefon z ukrivljenim robom zaslona, Samsungov model Note Edge oz. njegov naslednik S6 Edge, ki smo ga preizkusili pred pol leta. Ukrivljen rob zaslona se zdi sprva nadvse uporaben dodatek, med drugim lahko rabi kot prikazovalnik informacij tudi takrat, ko je telefon sicer ugasnjen, oz. ko spi. Ker je (odličen!) zaslon vrste AMOLED, to še posebej velja, saj zaslon troši energijo le za tiste pike, ki so trenutno prižgane, glavni porabnik pri zaslonih LCD pa je osvetlitev, ki vedno osvetljuje ves zaslon, tudi če je večji del črn. Nadalje, iz ukrivljenega dela zaslona lahko s potegom prsta dobimo nekakšne dodatne informacije, morda bližnjice do stikov ali bolj uporabljanih programov. Pa vendar se zdi, da je ključna »uporabnost« ukrivljenosti v resnici le ukrivljenost sama, ki telefonu doda dodatno privlačnost. Da, lep je.
Tudi Galaxy S6 Edge+ (plus!), ki smo ga preizkusili tokrat. V resnici bi lahko članek sklenili zelo na hitro in zapisali, da je Edge+ le telefon, ki je bolj ali manj enak kot pol leta starejši model Edge, le da ima večji zaslon. Slednji namreč meri 5,7 palca, in ne 5,1. No, nekaj razlik smo kljub temu še našli, za začetek ima telefon zaradi večje površine tudi nekaj več prostora za baterijo in to so v Samsungu pametno izkoristili. Večji zaslon sicer potrebuje nekaj več energije, a ne toliko, za kolikor je baterija zmogljivejša – namesto 2600 mAh je namreč vgrajenih 3000, to se v praksi pozna, ob večerih pač ne bo treba panično iskati napajalnika. Več je tudi pomnilnika, 4 GB. Končno, bi lahko rekli. Nekateri programi za Android so pač postali požrešni, pomnilnik je poceni, sistem (strojna in programska oprema) pa je že nekaj časa tak, da zna prebaviti več kot 3 GB, kolikor je realno omejitev v 32-bitnem svetu (da, tudi v 32-bitnem Windows, v računalnikih).
Pomnilnik upravljajo štiri procesorska jedra Coretx A57 in štiri jedra A53. To v praksi pomeni, da je telefon nadvse hiter. Celo tako zelo, da ga tudi preobleka Touchwiz ne ustavi. Telefon ima tudi odličen fotoaparat, ki smo ga pohvalili že pri »navadnem« modelu S6 (ko smo ga primerjali z iPhonom, LG G4 itd.). Zelo hitro ostri, je uporaben tudi pri fotografiranju proti svetlobi (»auto HDR«) in zmore upočasnjen video in ločljivost 4K (če bi jo morda potrebovali).
Vgrajeni fotoaparat je odličen in se dobro obnese tudi pri fotografiranju proti soncu.
In – telefon ima še nekaj igračk, ki jih danes pričakujemo od vrhunskega telefona, merilnik srčnega utripa, NFC, podporo za brezžično polnjenje in bralnik prstnih odtisov. Ta deluje odlično in hitro (tako kot pri iPhonih že nekaj let, mi pravijo »jabolčni kolegi«), le s poškodovano prstno blazinico smo ga težko naučili zaklepanja.
V resnici lahko velikemu Edgeu očitamo le tisto, kar smo očitali že manjšemu – zaradi ukrivljenosti je telefon teže pobrati z mize, prav tako se v rokah zdi nekoliko bolj »spolzek« in nagnjen k zdrsu na tla. To je malce strašljivo, glede na to, da stane skoraj 1000 evrov! Da, še malce več, kot je ob splavitvi stal prvotni Edge. A tu je treba opozoriti, da se je slednji do danes pocenil za skoraj 300 evrov, ker – se je po svetu slabo prodajal.
Samsung Galaxy S6 Edge+
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Hitrost delovanja
❚❚❚❚❚❚❚❚❚❚ Kakovost izdelave
Prodaja: Operaterji.
Cena ob objavi: 949 EUR.
✓ Izreden zaslon AMOLED, ukrivljenost se mu lepo poda. Zaradi vrhunskega procesorja tudi izredna odzivnost. Odličen fotoaparat.
✗ Visoka cena, zaradi zaobljenega tankega roba je telefon nekoliko težko pobrati z mize.
5242328
