Ricoh AP3800
Ricoh in Nashuatec že vrsto let uspešno sodelujeta pri razvoju laserskih tiskalnikov in plod tega sodelovanja je tudi Ricoh AP3800, ki smo ga kot Nashuatecov DSc38 v Monitorju že opisali v februarski številki. Tiskalnik je predvsem zelo hiter (uradno število izpisov na minuto je 38 črno-belih ali 28 barvnih), kar omogoča tiskalni mehanizem, ki tiska v enem prehodu. V ta namen sta vgrajena dva valja, en za črno in en za barvno barvilo. Poleg tega k hitrejšemu izpisovanju prispeva še sistem tiskanja, ki "naloži" črnilo v poseben mehanizem, iz katerega ga tiskalnik potem veliko hitreje prenaša na valj. Prednost tega je tudi to, da je črnilo mogoče zelo enostavno menjati. Na vrhu tiskalnika so namreč pod pokrovom na desnem robu plastične posodice s črnilom, kar bodo znali ceniti v okoljih, kjer se veliko tiska. Temu je tiskalnik nedvomno tudi namenjen, mišljen je namreč predvsem kot omrežni tiskalnik s petimi do dvajsetimi uporabniki. Slabost te rešitve pa je, da mora tiskalnik barvilo po določenem času znova naložiti v mehanizem, kar vsakič vzame tudi do dve minuti časa. Pri tiskanju ne preveč zapolnjenih dokumentov to sicer ni preveč moteče, pri dokumentih z večjimi zapolnjenimi ploskvami pa že bolj, saj potem barvilo nalaga na približno 70-80 listov velikost A4.
Gre za velik in dobro opremljen omrežni tiskalnik, ki lahko tiska na papir do velikosti A3+. Papir lahko dovajamo prek velikih predalov z zmogljivostjo 500 listov (eden A4, drugi A3) ali iz večnamenskega podajalnika, nameščenega ob strani, ki sprejme do sto listov A3. Mehanizem je zelo dostopen (ima kar nekaj servisnih vratc), čeprav po naših izkušnjah teh uporabnik ne bo ravno pogosto potreboval. Še najhujši očitek tiskalniku je nepregledna krmilna plošča s premajhnim zaslončkom, poleg tega je sporočilo ob napakah zelo skromno in si moramo pomagati s skicami. Sicer lahko tiskalnik nadzorujemo tudi prek priložene programske opreme ali omrežnega brskalnika, vendar pri omrežnih tiskalnikih pogosto v bližini ni zaslona, tako da bi si vseeno želeli obširnejšega sporočila (takega kot pri tiskalnikih tega razreda drugih izdelovalcev).
Pri Ricohu imajo na voljo lastni opisni jezik RPCS, ki se izkaže tudi kot najboljša rešitev za večino primerov, saj deluje hitro in zanesljivo, ob tem pa daje tudi nekoliko boljšo kakovost izpisov kakor jezik PCL 5c, ki pa je precej bolj razširjen in ga bodo mnogi uporabljali za pravilno delovanje nekaterih starejših programov, ki s tiskalnikom komunicirajo prek opisnega jezika. Za najboljšo kakovost je na voljo tudi izvirni Adobov Postscript 3.
Hitrost tiskanja je v barvnem razredu zares izjemna, tiskalnik se lahko povsem mirno meri tudi s hitrejšimi modeli visokega črno-belega razreda. 15 strani dolgo preizkusno besedilo tako izpiše v 35 sekundah, devet strani dolgo barvno poročilo pa le v sekundi manj, kar je le malo več, kakor potrebuje Lexmarkov C-750. Hiter je tudi pri drugih preizkusih, le postscript ni najhitrejši, kar se pozna pri izpisovanju vektorske slike tako iz Corela kot tudi Pagemakerja (tu potrebuje 7 sekund več od najhitrejšega postscriptnega tiskalnika, Xeroxovega Phaserja 7700). Izpise odlikuje visoka ločljivost (podprto je tiskanje s strojno ločljivostjo 1200 × 1200 pik na palec), kar omogoča veliko vidnih podrobnosti in precej dobre rastre, pri katerih pa so vidne navpične črte. Slabša je prekrivnost barvila - predvsem črnega. Zanimivo, da je to še posebej izrazito pri dokumentih, ki uporabljajo tudi barve, pri črno-belih dokumentih pa je prekrivnost boljša.
