Rezerve so
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
Štiri gigaherce in pol se zdi danes nekakšna zgornja meja za varno navijanje procesorjev. V AMDjevih procesorjih se še kako splača navijati grafično jedro, saj nam to ob hitrem pomnilniku prinese najboljše rezultate.
Seveda se nismo lotili navijanja vseh 16 preizkušenih procesorjev, temveč smo vzeli le najzmogljivejši primerek iz vsakega tabora in na njiju preverili, kje so meje posamezne silicijeve ploščice. Kot smo v opisu procesorjev že zapisali, sta danes izdelovalca začela jasno razlikovati med navijalskimi in klasičnimi različicami procesorjev, saj prve prepoznamo po črki K na koncu imena. Ta označuje to, da ima posamezen procesor odklenjen množilnik, kar pomeni, da lahko njegovo vrednost (skoraj) poljubno spreminjamo, pri drugih pa moramo dvigovati takt vodila, to pa bolj obremenjuje posamezne dele procesorja, pomnilnika, grafičnega in podatkovnega vodila (nekatere plošče sicer ponujajo t. i. »zaklep« posameznih vrednosti), posledično pa so pridobitve precej manjše, saj sistem hitreje naleti na ozko grlo, ki povzroči težave v stabilnosti delovanja.
Najzmogljivejša primerka, AMD A10-7850K in Intel Core i7-4770K, se že sicer lahko pohvalita z razmeroma visokimi delovnimi takti, zato korenitih dvigov delovne frekvence kljub vsemu ne pričakujemo, še posebej ne zato, ker smo se odločili navijanje izvesti kar ob pomoči procesorju priložene hladilne rešitve. Uporabniki, ki bi radi iz svojega poceni ali dragega procesorja iztisnili še več moči, pa bodo serijski hladilnik z ventilatorjem nadomestili z zmogljivejšim zračnim hlajenjem ali pa posegli po sistemu vodnega hlajenja. Oboje nas bo dodatno olajšalo za več desetakov.
Raje navijanje grafike
AMDjev primerek A10-7850K je narejen v 28 nm litografiji, zato za svoje delovanje zahteva nekoliko višje napetosti, te pa s seboj prinašajo tudi segrevanje procesorske sredice. Ob privzeti napetosti 1,25 V nam je uspelo procesorju maksimalni takt 4,0 GHz zvišati le za 100 MHz, z višanjem napetosti pa je pridno rasla tudi frekvenca. Dosegli smo 4,4 GHz ob napetosti 1,45 V, a bi za dolgoročno zdravo delovanje raje posegli po kakšnem zmogljivejšem hladilniku, saj je priloženi ob visokih temperaturah svoje delo opravljal precej glasno.
Nekaj stomegaherčna pohitritev štirih računskih sredic razen višje porabe ni prinesla občutno boljših rezultatov, zato smo se lotili še navijanja grafičnega sredice. Ta je namreč vzeta iz Radeonov R7, kjer brez težav dosega in presega gigaherčno mejo, zato nas je seveda zanimalo, ali bo to pokazala tudi v procesorju A10. Na naše presenečenje Radeon R7 v procesorju ni imel nobenih težav pri doseganju gigaherčne meje, le nekaj napetostne spodbude je potreboval. Grafični rezultati v igrah so v hipu pridobili več izrisanih sličic na sekundo in pripomogli k še bolj tekočemu igranju. Navita matematično in grafično jedro sta namreč prinesla kar petino boljše rezultate.
Vroči Haswell
Naslednji je bil na vrsti Intel Core i7-4770K. Ta zna že privzeto dvigniti delovni takt svojih jeder do 3,9 GHz, zato smo želeli izvedeti, kako daleč preko meje štirih gigahercev mu bo uspelo poleteti. Omenili smo že, da se procesor ob obremenitvi zelo segreva. S samim dvigovanjem frekvence ob manjšem dvigu napetosti nismo imeli večjih težav, zato pa nam jo je vedno znova zagodla oddana temperatura, ki se je pri obremenitvah hitro višala in povzročila zaviranje zmogljivosti procesorja. Konec dneva lahko zapišemo, da smo stabilno delovanje dosegli pri vsega 4,2 GHz ob napetosti procesorja 1,1 V (privzeto deluje z 1,0V), a je imel ob tem tovarniško priloženi hladilnik polne roke dela, čim smo procesor obremenili. Procesor smo v delovanje sicer obudili tudi pri 4,5 GHz (pri 1,25 V), a nikakor ni zmogel stabilno delovati v testnih programih, pa tudi delovne temperature so bile vse prej kot sprejemljive. Poleg tega smo znatno zvečali tudi samo porabo energije, dosegli pa manj kot 10-odstotno pohitritev v praksi.
Ugotavljamo, da je Core i7-4770K zelo »vroč« procesor, in to nas seveda ne čudi, saj višanje napetosti in frekvence prinese tudi večji TDP. V primeru jedra Haswell ta izredno poskoči in hitro doseže 130 W. Če bi želeli izkoriščati vse rezerve tega procesorja, moramo najprej vložiti nekaj denarja v zmogljivo hladilno rešitev. Po videnem sodeč predlagamo nakup vodnega hlajenja, saj si bomo le tako zagotovili delovanje pod 72° C, kot ga za svoje procesorje »želi« izdelovalec. Tudi sicer ugotavljamo, da so drugi procesorji s sredico Haswell pri povprečnem delu razmeroma hladni, a jih vsaka daljša/večja obremenitev pošteno ogreje, to pa moramo vsekakor upoštevati, če smo se jih namenili navijat.
Grafičnega pogona v Intelovem procesorju nismo navijali, saj je razmeroma šibak in že deluje z visokim delovnim taktom, zato tako početje nima prav velikega smisla. Vsekakor pa uporabnikom, ki bodo Core i7-4770K (ali druge Intelove procesorje) vpregli skupaj z namenskimi grafičnimi karticami, svetujemo, naj vgrajeno grafično srce izklopijo v BIOSu osnovne plošče, saj se bo tako sam procesor manj segreval, pa tudi njegov navijalski potencial se utegne nekoliko izboljšati.
Preverimo stabilnost delovanja!
Večina »nedeljskih navijalcev« se prehitro zadovolji z doseženo frekvenco in se ne ukvarja s preizkušanjem zanesljivosti delovanja procesorja, nato pa začudeno spremlja občasno »obešanje« računalnika. Ob vsakem navitju sistema – tega seveda opravljamo v manjših korakih (sprva po 100, nato pa vse manj MHz) – moramo najprej temeljito preizkusiti stabilnost delovanja. Ob tem pa ne preizkušamo zgolj delovanja procesorja, temveč tudi pomnilnik (če smo navili tudi tega), saj sta prav omenjeni komponenti pogosto krivi za morebitno nezanesljivo delovanje.
Na voljo imamo več programskih orodij za preizkušanje zanesljivosti delovanja, v okenskih okoljih priporočamo rabo naslednjih OCCT (www.ocbase.com), Prime95 (www.mersenne.org/freesoft/) in Intel BurnTest.
