Programska oprema upravlja svet
Marc Andreessen je leta 2011 izustil enega slovitejših stavkov, ko je dejal, da »programska oprema žre svet«. Šest let pozneje njegova teza še vedno drži, le da bi jo lahko še razširili. Programske kode danes upravljajo svet, pri čemer pa so jih po pomembnosti še prehitele storitve. Z vidika uporabnika se zdi, da se vse vrti okoli storitev. V okolju, kjer vladata oblak in analitika, relativna vrednost digitalnih virov pospešeno narašča in prej ali slej doseže ter preseže vrednost fizičnih virov. Če naj digitalni viri in vsebine prepričajo tiste, ki so zanje pripravljeni plačati, morajo biti pospremljeni s kakovostnimi storitvami in inovacijami. Kaj to pomeni za podjetja?
Podjetja se morajo dejansko iskreno izprašati, kaj delajo in kaj želijo in zmorejo delati v prihodnje, ter opraviti ustrezno preobrazbo. Podjetij, ki se ukvarjajo z izdelki, posebej strojno opremo, je v primerjavi s podjetji, ki stavijo na programsko opremo, vedno manj in manj. Logično. Marže so v primeru strojne opreme nizke, znatno nižje kot v primeru programske opreme. Poleg tega bi težko dejali, da so sploh še kje zagrizeni »hardveraši«, saj danes že vsak tehnični izdelek premore več tisoč ali celo milijon vrstic programske kode, da sploh deluje.
Zato odločitev o ustanovitvi podjetja, ki se bo ukvarjalo s programsko opremo, danes ni težka. No, odvisno od tega, kaj želi podjetje početi, s kom želi tekmovati. Za zagonska podjetja so stvari jasne – neobremenjena s tradicijo in ukoreninjenim razmišljanjem se lahko lotijo najrazličnejših novotarij. Seveda se pri tem pogosto omejijo na posamezno nišo in dodelajo svojo rešitev. Če so pri tem uspešna, se hitro znajdejo na radarju velikanov in prej ali slej pristanejo pri enem od njih. Takšna je celo miselnost večine podjetij, ki nastopajo v različnih pospeševalnikih – čim hitreje zrasti in začeti ustvarjati vrednost ter se dobro prodati.
Velikani so s takšno taktiko sprijaznjeni. Imeti morajo predvsem dobre oglednike, ki pravočasno izvohajo naslednjo zlato žilo. Tisti, ki dobesedno sedijo na denarju, pa še to ne … WhatsApp je bilo podjetje s 16 razvijalci, Facebook pa je zanj plačal 19 milijard dolarjev. Naj se popravim, omenjeni znesek je odštel za takratnih 30 milijonov uporabnikov, številke pa so do današnjih dni znatno zrasle. V bistvu je zadeva res enostavna, če lahko izzive rešuješ zgolj z denarjem.
A bo kmalu drugače. Uber je pretresel taksi službe, fintech industrija trese hlače bankam in zavarovalnicam. Kdo ne bi zavaroval vozila le takrat, ko ga rabi, namesto da polno zavarovanje plačuje tudi za čas, ko je parkirano?
Informacijske tehnologije, predvsem programska oprema v navezi s storitvami, rušijo dojemanje sveta. Podjetja postajajo programska in storitvena. Strojna oprema je le medij ali pa mehanizem za zagotavljanje storitve oziroma uporabniške izkušnje. Ne verjamete? Vam povem, čez desetletje ne boste imeli v lasti skoraj ničesar več, le plačevali boste za (so)uporabo, (skoraj) vse pa bo upravljala programska koda.
