Objavljeno: 25.10.2016 | Avtor: Boris Šavc | Monitor November 2016

Pro et contra

Pro et contra

Imam prenosni računalnik, ki se bliža desetemu rojstnemu dnevu in v zadnjem času postaja zelo počasen, kljub naknadno vgrajenemu pogonu SSD. Naj kupim novega ali mu je mogoče še kaj programsko pomagati?

Star prenosnik, nov Chromebook

Boris Šavc

tar prenosnik danes skorajda nima več vrednosti, zato prodaja odpade. Kljub temu starina še zdaleč ni za v koš. Z nekaj truda jo hitro prelevimo v povsem spodoben Chromebook. Chromebooki so prenosni računalniki z Googlovim operacijskim sistemom Chrome OS, ki odlično deluje tudi na strojni opremi starejšega datuma. Chromebooki so zelo priljubljeni v šolstvu in pri manj zahtevnih uporabnikih in imajo veliko prednosti. Osrednja aduta sta cena in hitrost. Računalnik, ki se iz spanja zbudi v trenutku, dobimo že za dobrih sto evrov. Prenosniki z Googlovim sistemom imajo boljšo avtonomijo baterije in skorajda ne poznajo besede virus. Dodatno varnost predstavljajo redne posodobitve operacijskega sistema.

Roko na srce, na star prenosnik Googlovega operacijskega sistema Chrome OS ne moremo namestiti, saj ga ima spletni velikan le zase in za pobratene izdelovalce. Na voljo je njegova odprtokodna osnova Chromium OS, ki jo najlaže namestimo s programskim izdelkom podjetja Newerware – CloudReady. Chromium OS je na las podoben Googlovemu sistemu, a brez rednih posodobitev in vgrajenega prostora za shranjevanje podatkov in nameščanje aplikacij. Slednjega nam ob prvem zagonu sistema pomaga določiti CloudReady.

Poleg starega prenosnika in programa CloudReady za namestitev Chromiuma potrebujemo še ključek USB velikosti 8 ali 16 GB ter majhno aplikacijo Chromebook Recovery Utility, ki bo programsko opremo prenesla na zunanji pomnilnik, s katerega bomo na računalnik nato namestili operacijski sistem. Proces bo podatke na prenosniku izbrisal v celoti, a v zameno odpadnika obudil v novo življenje. Ker se zahtevane potrebščine bržkone valjajo po slehernem domu (in po spletu), je korak smiseln. Čeprav so Chromebooki zelo poceni, si ga na opisani način omislimo praktično zastonj.

Star prenosnik z operacijskim sistemom Chromium OS lahko uporabimo kot delovni stroj, saj nam Googlove oblačne storitve in shramba ponujajo vse, kar potrebujemo pri delu. Pri uporabi nam ni treba več skrbeti za varovanje podatkov ali sistema, ker se datoteke shranjujejo v oddaljene strežnike, nepridipravi pa za Chrome OS ne marajo. Če v sistem kljub temu zaide zlonamerna koda, jo vnovični zagon računalnika v hipu pošlje v večna lovišča. Edina resnejša omejitev, na katero občasno naletimo, je nujnost spletne povezave. A saj brez interneta danes res ne moremo več delati, kajne?

Star prenosnik, Linux!

Matej Šmid

Vse, kar je na sosednji strani zapisal Boris, drži. Še najbolj pa začetni poudarek – starega prenosnika ni mogoče prodajati, zatorej naredimo kar največ, da nam bo služil čim dlje. Ko smo strojno obupali nad njim (beri: mu vgradili pomnilnik, kolikor gre, zamenjali disk za SSD), se lotimo programske nadgradnje. Da, lahko se lotimo nadgradnje v Chromebooku, lahko se zadeve lotimo še bolj resno – nanj namestimo Linux!

Vem, za marsikoga je to heretična misel, še posebej danes, ko je res vsem jasno, da Linuxu na namizju ni (in ne bo) uspelo. Toda Linux ima še vedno odločilno prednost, ko je govor o šibkih napravah – strojno je zelo nezahteven. Na voljo so namreč distribucije Linuxa, ki se za silo zadovoljijo že z računalnikom, ki ima le pol gigabajta pomnilnika! Pol gigabajta, to je osemkrat (8x!) manj, kot ima pomnilnika telefon, ki ga imam trenutno v žepu! Taka distribucija je tudi Lubuntu, ki jo priporočam vsakomur, ki si starega računalnika le ne želi vreči v smeti.

»Odprtokodneži« so se v vseh teh letih kljub vsemu naučili marsikaj, zato je namestitev sistema trivialna, opravimo pa jo lahko prek plošče DVD ali ključka USB. Z nekaj sreče pri prepoznavanju strojne opreme bo prenosnik v nekaj minutah pripravljen za delo, prek brezžičnega omrežja pa povezan v svet. Res, namizje je osnovno, brez vgrajenega iskalnika, nekako tako je videti kot v prastarem Windows 95, a deluje. In, ne pozabite, deluje s pol gigabajta pomnilnika! Na računalniku s količkaj več pomnilnika in procesorjem Core2Duo (deset let star procesor!) in več, pa vse skupaj deluje nepredstavljivo hitro, še posebej v primerjavi z Windows, ki so se na istem prenosniku morda vlekli le nekaj deset minut prej.

Najlepše pa je, da je tako opremljen prenosnik v resnici vse in še več, kar bi zmogel kot Chromebook. Za začetek – nanj lahko namestimo čisto uradni Googlov brskalnik Chrome. Tak, kot smo ga vajeni na Windows. Vanj se prijavimo in že se bodo naložile naše bližnjice in spletna gesla. Uporabniški vmesnik brskalnika ostaja enak, kot smo ga vajeni. Uporabljamo lahko torej tudi Google Doc, da o drugih Googlovih aplikacijah (Gmail, Keep) ne govorim. A gre še korak dlje, saj lahko nanj namestimo tudi še kaj dodatnih programov. Prav, strinjam se, da okenskim uporabnikom razni Gimpi ne bodo sedli, a LibreOffice, odprtokodna (beri: brezplačna) alternativa za Microsoftovo Pisarno, popolnoma zadostuje. In, kar je najlepše – vse te programe najdemo v priloženi trgovini, ki za razliko od Microsoftove deluje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji