Pro et contra – preverjanje v spletu, da ali ne?
Pojavljajo se predlogi in celo zakoni, ki ponudnike pornografskih vsebin na spletu obvezujejo k strogemu preverjanju starosti uporabnikom. Ali ni tak pristop prestrog?
Tehnologija to omogoča, zakaj torej ne?
Boris Šavc
Splet je danes pravi divji zahod, ki ga je treba na tak ali drugačen način spraviti v red. To pravijo skorajda vse svetovne vlade z ameriško na čelu. In z njimi se povsem strinjam. Zgolj kljukanje trditve, da je obiskovalec star 18 let, pri obisku vsebin s pornografijo, z nasiljem in drugih vsebin za odrasle nikoli ne bo prineslo želenih rezultatov. Predlagana identifikacija z osebnim dokumentom je za kritike sporna, saj naj bi posegala v zasebnost. A glej ga zlomka, ko gre za denar, tega pomisleka ni. Vse bančne, kripto, stavniške in podobne storitve zahtevajo izdatno stopnjo verifikacije, kjer običajno že omenjena osebna izkaznica ni dovolj. Za uporabo finančnih storitev je pogosto potreben celo videoklic. Zakaj je tovrstna praksa pri zaščiti otrok potem sporna?
Raziskava, ki jo je leta 2019 naročil Britanski odbor za filmsko klasifikacijo, je pokazala, da je več kot polovica (51 odstotkov) otrok, starih od 11 do 13 let, že videla pornografske vsebine, pri starostni skupini 14- do 15-letnikov pa se ta odstotek dvigne na 66. Škodljiv vpliv pornografije na otroke je dobro dokumentiran. Pevka Billie Eilish je, denimo, razkrila, da je postala zasvojena s pornografijo že pri 11 letih. Zdaj 20-letna zvezdnica trdi, da ji je pornografija pogosto povzročala nočne more in da je prepričana, da ji je uničila možgane. Ali je to pretiravanje ali ne, je tema za drugo debato. Trenutno velja, da so pornografske vsebine otrokom prepovedane, zakaj potem tega ne bi uveljavili, če nam današnja tehnologija to omogoča, kot je dokazal finančni sektor in še kdo?
V preverjanje je treba zajeti vse spletne storitve, ki ponujajo vsebine za odrasle. Predlagana britanska zakonodaja tako meri na vsa tehnološka podjetja, ki gostijo eksplicitne vsebine, vključno s podjetji družabnih omrežij, kjer je dostopna velika količina pornografskega materiala. To je pomembno, saj večina mladih na pornografijo naleti prav prek družbenih omrežij, kar pomeni, da bi bila uvedba zahteve za preverjanje starosti zgolj na nekaterih pornografskih straneh neučinkovita.
Vključitev preverjanja starosti v katerokoli spletno platformo je ključen korak k izboljšanju spletne varnosti. Tu ne gre zgolj za preprečevanje dostopa do vsebin za odrasle otrokom, temveč za učinkovit ukrep proti goljufijam, ki zagotavlja, da lahko določene izdelke ali storitve uporabljajo samo stranke, ki so do tega upravičene. Verifikacija obiskovalca ne ščiti le podjetja pred morebitnimi pravnimi posledicami, temveč tudi prispeva k varnejši spletni skupnosti.
Bojmo se precedensov!
Matej Šmid
Pornografija je z nami že leta, desetletja, celo stoletja, že od izuma fotografskega aparata in celo prej, od nastanka pisane/tiskane besede. Res je sicer, da je od izuma interneta veliko bolj dostopna, vendar to še ne pomeni, da je tudi bolj »nevarna«. V boj proti njej vključiti vse tehnološke topove ni le nepotrebno, ampak se lahko izkaže tudi kot moteče in celo škodljivo.
Tehnološki »topovi« so resda dovolj močni, kot piše kolega na levi – danes je mogoče s tehnologijo dovolj natančno preveriti identiteto uporabnikov interneta. Dovolj natančno, da to zadostuje celo za uporabo v e-bančništvu. Toda tako preverjanje je tehnološko zahtevno tako za tiste, ki ga morajo implementirati, kot za one, ki ga morajo uporabljati. Predvsem zadnji morajo v resno avtentikacijo vložiti toliko časa (in znanja), da marsikdo raje obupa. In če pri bančništvu bolj ali manj ne more (več) obupati, pri drugih storitvah pač bo.
Danes se resda govori o pornografski industriji, ki je del zabavne, za katero se lahko strinjamo, da ni življenjsko pomembna, toda prav kmalu se lahko zgodi, da bodo različne države po svetu na enak način omejevale dostop do (marsi)česa drugega. Želite sodelovati v pogovoru na Facebooku? Pokažite osebno izkaznico! Bi radi komentirali članek na priljubljenem novičarskem portalu? Stop! Namestite certifikat, ki bo potrjeval, da ste to res vi! Kje bo tedaj internet, ta svetilnik svobode, ki je v zadnjih desetletjih povezal svet? Velik del občestva bo od njega odrezan, postal bo manjši, bolj ekskluziven, stopili bomo nazaj v mračni predinternetni srednji vek.
In seveda obstaja še težava na strani ponudnikov vsebin – jim lahko res tako zelo zaupamo, da jim bomo kazali in kar posredovali vsa dokazila o naših osebnih podatkih? Če to počnemo z (eno) banko in morda (enim) Paypalom in (enim) Amazonom, še ne pomeni, da je to pametno in varno početi prav z vsakim ponudnikom kakršnihkoli vsebin, ki bodo morda v prihodnosti zavezani k preverjanju osebnih podatkov oziroma starosti. Pri čemer ne gre za to, da ponudnikom ne bi zaupali, ker so »zlobni«, ampak zato, ker so lahko morda površni in v aktualnem svetu polnem hekerjev tudi premalo informacijsko vešči.
Res je, najverjetneje bodo v tem primeru vzklila podjetja, ki bodo tovrstno preverjanje nudila kot storitev ponudnikom vsebin, tako kot imamo danes kar nekaj integriranih ponudnikov plačilnih storitev (payment processor). Kar pa težavo le še veča – smo lahko res brezskrbni, ko naše osebne podatke hrani le nekaj res zelo velikih podjetij, ki z njimi zalagajo ves storitveni del interneta?
Predvsem pa, še enkrat, kot je zapisala kolegica Tamara na straneh tokratnega Monitorja: »Tokrat v Teksasu niso na voljo pornografske vsebine, a v prihodnosti se podobno lahko zgodi še s številnimi drugimi.«
