Avstralija bo decembra postala prva država, ki bo mladim pod 16 leti prepovedala ustvarjanje in uporabo računov na večini družabnih omrežij. Je tak ukrep smiseln?
Boris Šavc
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Avstralija bo decembra postala prva država, ki bo mladim pod 16 leti prepovedala ustvarjanje in uporabo računov na večini družabnih omrežij. Je tak ukrep smiseln?
Omejitve družbenih omrežij so smiselne
Boris Šavc
Omejevanje družbenih omrežij za mlajše uporabnike postaja tema, o kateri se danes veliko govori, in to z dobrim razlogom. Mladi odraščajo v svetu, kjer je splet ves čas na dosegu roke, zato ni presenetljivo, da se hitro ujamejo v neskončen tok objav, videoposnetkov in sporočil. Prav zato je pomembno, da jim pomagamo postaviti zdrave meje, ki ne omejujejo njihove svobode, temveč jih varujejo in podpirajo pri razvoju.
Ko je čas, preživet na družbenih omrežjih, bolj nadzorovan, otroci in najstniki lažje ohranjajo ravnotežje med digitalnim in resničnim svetom. Manj časa pred zasloni pomeni več časa za dejavnosti, ki spodbujajo domišljijo, gibanje in praktične spretnosti – od igre na prostem in ustvarjalnih konjičkov do šolskih obveznosti, ki zahtevajo zbranost. Tako ne gradijo le znanja, temveč tudi samozavest, saj uspehe dosegajo na področjih, kjer sami resnično nekaj ustvarijo. Poleg tega se ob manjši uporabi družbenih omrežij krepijo osebni odnosi. Mladi več časa preživijo v pogovorih iz oči v oči, v igri in ob skupnih dejavnostih, kjer se razvijajo empatija, potrpežljivost in sposobnost reševanja konfliktov – vse tiste veščine, ki jih algoritmi ne morejo nadomestiti.
Ena največjih prednosti omejevanja je tudi zmanjšan pritisk, ki ga povzročajo nerealistične podobe in primerjave na spletu. Prijatelji na družbenih omrežjih niso nujno resnični prijatelji, pogosto so v resnici tujci. Mlajši uporabniki se pogosto ne zavedajo, da je velik del spleta skrbno izbran, olepšan ali celo prirejen. Manj izpostavljenosti tem vsebinam pomeni manj tesnobe zaradi videza, dosežkov ali družbenega statusa. Tako se gradi bolj zdrava samopodoba, ki temelji na resničnih izkušnjah in ne na virtualnih idealih. Omejitve prav tako zmanjšujejo tveganje za spletno nasilje, prevaro ali manipulacijo. Več časa, preživetega na družbenih omrežjih, lahko vodi do spletnega nasilja, socialne anksioznosti, depresije in izpostavljenosti vsebinam, ki niso primerne starosti uporabnika. Mlajši uporabniki še nimajo dovolj izkušenj, da bi vedno prepoznali nevarne vzorce vedenja ali prikrite namene drugih, zato je dodatna plast zaščite več kot dobrodošla. Manj uporabe zaslonov zvečer pomeni tudi boljši spanec, saj zmanjšana izpostavljenost modri svetlobi preprečuje, da bi se njihova naravna ura porušila.
Omejevanje družbenih omrežij ni kazen, temveč priložnost. Gre za pomoč mlajšim, da razvijejo zdrave digitalne navade, ki jim bodo koristile vse življenje. V času, ko so tehnologije vse bolj prisotne, je prav občutek ravnotežja tisti, ki jim lahko omogoči varno, samozavestno in izpolnjeno odraščanje.
Avstralska prepoved je lahko nevaren precedens
Matej Šmid
Čeprav se ukrep predstavlja kot zaščita otrok, prinaša vrsto tveganj – tako tehničnih kot družbenih, ki bi jih morala resno pretehtati tudi EU, kjer se pojavljajo podobni pozivi.
Prva težava je preverjanje starosti, ki je temelj zakona. Ker ne obstaja univerzalno zanesljiva tehnologija, bodo platforme prisiljene kombinirati različne pristope, od algoritmov za ocenjevanje starosti do preverjanja osebnih dokumentov. Oba sta problematična: algoritmi dokazano delujejo slabše pri nebeli populaciji, mladih ženskah in nenavadnih obraznih potezah, uporaba osebnih dokumentov pa postavlja otroke – paradoksalno – pred še globlji poseg v zasebnost, kot ga samo družabno omrežje. Napake so neizogibne, pritožbeni postopki pa pri platformah, kot je Meta, nikoli niso bili znani po hitrosti.
Drugi problem je odrezanost mladih od digitalnih skupnosti, ki so za mnoge ranljive skupine ključnega pomena. Mladostniki LGBTQ+, mladi z govornimi ovirami ali tisti, ki doma nimajo podpore, družbena omrežja uporabljajo kot prostor povezovanja, odkrivanja identitete in iskanja pomoči. Prepoved meri na zaščito, a s tem mnogim vzame edini varen prostor. Hkrati mlade potisne na še manj regulirane platforme, zasebne forume in v šifrirane klepete, kjer je tveganje zlorab in radikalizacije celo večje.
Tretjič, ukrep ne naslavlja dejanskega problema, tj. poslovnega modela omrežij, ki temelji na čustveni manipulaciji, zasvojitvenih algoritmih in širjenju škodljivih vsebin. Prepoved starostne skupine je politično enostavna, a popolnoma zaobide vprašanje, kako platforme služijo denar s spodbujanjem ekstremnih vsebin. Dan po 16. rojstnem dnevu uporabnik po logiki zakona kar čudežno neha biti ranljiv.
Četrtič, prepoved prinaša resno erozijo digitalnih pravic otrok, med drugim pravice do svobodnega izražanja in združevanja. Družbena omrežja niso le vir škode, temveč tudi pomemben del državljanske participacije: mladim omogočajo dostop do družbenih gibanj, informacij in izobraževalnih vsebin. Prepoved tako ne loči med pornografijo in komunikacijsko infrastrukturo – kar pomeni velik odmik v regulaciji interneta.
Nenazadnje ukrep razgalja dvoličnost politike: otroci, ki ne smejo uporabljati Instagrama, lahko v nekaterih delih Avstralije že pri desetih letih pristanejo v zaporu. Od tehnoloških podjetij pa se še vedno ne zahteva resne odgovornosti pri moderiranju škodljivih vsebin.
Če bo EU sledila Avstraliji, bi lahko odprla vrata podobnim restrikcijam, ne da bi se lotila resničnega problema – nadzora nad platformami, ki oblikujejo vedenje celotnih generacij. Popolna prepoved se sliši kot hitra rešitev, a dolgoročno predstavlja predvsem tveganje: za zasebnost, enakost, digitalne pravice in za prihodnost odprtega interneta.
Storitev noprintZ, ki je uporabnikom omogočala prejemanje digitalnih računov in ročni vnos fizičnih računov, se bo ob koncu leta 2025 dokončno poslovila.
Verzija Windows 11, ki bo izšla prihodnje leto, se bo predvidljivo imenovala Windows 11 26H1, a je zelo verjetno ne bomo mogli uporabljati. Na kanalu Canary v programu Insider Preview se je predogledna izdaja (Build 28000) pojavila te dni, kar naznanja začetek nekoliko bolj javnega testiranja. Zdi pa se, da bo omejena na ARM-jeve procesorje.
Fundacija Python, ki skrbi za razvoj izjemno popularnega istoimenskega programskega jezika, je zavrnila 1,5 milijona dolarjev vredno finančno podporo Nacionalne znanstvene fundacije (NSF), ker jo je pogojevala z opustitvijo vseh programov raznolikosti, enakopravnosti in vključenosti (DEI). Namesto tega zato zbirajo donacije, kjer jim gre presenetljivo dobro.
Steve H. McFly, bolj znan kot OnLeaks, je na spletišču Android Headlines objavil sliko prihajajočega Samsungovega telefona.
Apple se je znova znašel v središču spletnega posmehovanja, potem ko je predstavil dodatek za telefone iPhone Pocket.
Veliki jezikovni modeli, ki so najbolj vroča izvedba umetne inteligence v zadnjih letih, niso nikoli sloveli po dobri aritmetiki, a se tudi to popravlja. Še boljši pa so specializirani modeli, kakršen je AlphaProof, ki ga je DeepMind razvil za reševanje matematičnih zagonetk. O njem pišejo v najnovejši številki revije Nature.
Arhiv
Uvodnik
Vzpon piratstva
Mnenja
Pro et contra – mladim omejiti dostop do družbenih omrežij ali ne?
Za vse je kriv Apple. Baje
Fokus
Uvodnik: Vzpon piratstva
Dosje
Bo prohibicija tokrat uspešna?
Gentlemanski dogovor
Milijardni imperij
Umetna nevarnost
Monitor Pro
Ko se zavarovalništva loti umetna inteligenca
Tehnološka preobrazba bančništva
Tehnološki paradoks v zavarovalništvu
Na zvezi
Kariera v IT
Za pol dneva je obstal internet
Zgodovina
Baterije so prihodnost in Kitajska to že dolgo ve
Zgodovina računalništva v Sloveniji - Lastniška omrežja
Odprta scena
Najodmevnejša teorija zarote sodobnega časa
Telefoni
1,5 mm ali 1.000 mAh?
Kamera top, telefon pa…
Test telefonov do 300 evrov - Skoraj duopol, vendar raznolik
Preizkusi
Postanimo zgovorni!
Nasveti
Čez sedem let vse prav pride
Posodobljena enajstica
Mobilno
Foto pripomočki
Naš izbor na Androidu
Naš izbor na iPhonu
Sreča v nesreči
Kupite dostop do aktualne številke:
5,99 EUR mesečni zakup
