Pot k višji učinkovitosti
Rdeča nit letošnjega sejma CeBIT je bila tema »shareconomy«. Potem ko smo leta 2011 vzeli za svoje računalniške oblake, lani pa poslušali vsebine o upravljanju zaupanja, je letos napočil čas, da si storitve in aplikacije iz oblaka pridobijo potrebno zaupanje uporabnikov. Trend shareconomy, ki v slovenščini žal nima ustrezne skovanke, poudarja, da se mora širša družba bolj zavzeti za deljenje znanja, virov in oblikovati nove načine sodelovanja – v dobro vseh.
Seveda se v digitalni dobi ne izmenjujejo le vsebine, s pametnejšo (so)uporabo virov, kot so energetski viri in osnovni materiali, lahko podjetja, organizacije in družbe sploh izboljšajo svojo učinkovitost, obenem pa znižajo stroške poslovanja in obremenitev okolja.
Na sejmu CeBIT smo bili tako priča opaznemu povečanju rešitev za pametna omrežja, ki znajo napredno upravljati razporejanje električne energije med izdelovalci in porabniki. Obstoječa omrežja se tako počasi vendarle pripravljajo na največji »šok« v svoji zgodovini, saj bi rast uporabe električnih avtomobilov zanje pomenila izdatno breme. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi predstavitvi inovacij na področju fotovoltaike ter vetrne energije, kjer izdelovalci letvico učinkovitosti vedno znova dvigajo še nekoliko više. Se pa vsi vpleteni v energetskem sektorju zavedajo, da bo za brezhibno delovanje omrežij najprej treba odpraviti ozka grla, predvsem najstarejše dele infrastrukture. Na drugi strani nas že lep čas mamijo pametni domovi in prostori, ki skrbijo za naše razvajanje in udobje pri zabavi in/ali delu.
Panoga IKT s selitvijo računalništva v oblak že kaže znatne prihranke. Različni sinergijski učinki in optimalnejša poraba virov, ki jih ponujajo »zeleni« računalniški centri, že na kratek rok stanejo precej manj kot z najrazličnejšo opremo nabite strežniške sobe v podjetjih. Sama IT infrastruktura je na rovaš poslovnega modela programske opreme kot storitve in najrazličnejših oblik gostovanj postala precej bolj dostopna. Pri tem ne upada le poraba električne energije, niža se tudi izpust CO2, sodobne in kar se da realistične videokonference (Ciscov TelePresence ipd.) pa dodatno nižajo stroške potovanj.
Sodobna informatika in telekomunikacije so seveda vpete tudi v druge rešitve, ki omogočajo boljše izkoriščanje virov. V večjih nemških mestih, denimo, družba Sixt ponuja storitev napredne izposoje vozil (vozilo prevzameš v bližini in se odpelješ na želeno lokacijo v mestu, tam ga pustiš na voljo naslednjemu uporabniku) in že ima različne posnemovalce v podjetjih z večjimi voznimi parki. Še bolj zgovorno področje pa je sodobna logistika, kjer bi še do včeraj menili, da inovativen pristop, po katerem si transportna podjetja izmenjujejo pošiljke v prid boljši optimizaciji in porazdelitvi tovora po prevoznih sredstvih, ni mogoč. In prav to se dogaja po zaslugi naprednih sistemov, ki podrobno poznajo lokacije tovornjakov, podrobnosti o naročilih (velikost in teža paketa) in lahko izračunajo najbolj optimalno transportno pot. Shareconomy torej omogoča znatne napredke na področju dobavnih verig in proizvodnih procesov. Narava sejma CeBIT tako iz leta v leto postaja bolj poslovna, vse več je tudi zanimivih rešitev za javni sektor in ne zgolj različne industrijske panoge.
Ljubitelji digitalnih igračk zadnja leta na sejmu CeBIT težko potešijo svoje apetite. Najnovejše pametne telefone lahko občudujemo teden prej na kongresu mobilne telefonije (MWC), edino »napol domači« Fujitsu je evropske potrošnike razveselil s predstavitvijo trpežne poslovne tablice, ki se ne boji niti vode. Umetno pamet je letos zelo dostojno zastopalo skoraj ducat robotov, ki postajajo vedno bolj prepričljivi v svoji nameri, da bi postali najbolj zanesljivi gospodinjski pomočniki. Dokaz, da je tehnologija 3D tiskanja resnično dozorela, pa so bili številni predstavitveni kotički, kjer so ponudniki strojne in programske opreme v praksi potrjevali, da izdelava predmetov po lastnem okusu in željah resnično ni tako zelo oddaljena.
CeBIT zadnja leta ni več predvsem računalniški sejem, temveč želi dokazati, da informatika in rešitve IKT lahko znatno izboljšajo delovanje večine gospodarskih panog – če jim te to pustijo. Prav zato je z razvojnega vidika še kako pomemben za evropsko gospodarstvo.
Slovensko znanje na CeBITu
Slovenska udeležba na sejmu je bila sicer maloštevilna, a nas po drugi strani veseli, da so se podjetja predstavljala s precej inovativnimi rešitvami. Družba Datalab je tako pokazala najnaprednejšo programsko opremo PANTHEON Farm Accounting s področja kmetijskega računovodstva. Pri Gama System so svoji ponudbi sodobnega dokumentnega sistema in elektronskega arhiva dodali še napredno analitiko – Gama System PerceptionAnalytics je sistem za analizo zazanavanj javnega mnenja, ki organizacijam omogoča spremljati javno mnenje o določeni temi, podjetju, osebi, blagovni znamki, dogodku, kraju itd. v realnem času prek družbenih omrežij. Podjetje Mikropis je z mobilno aplikacijo @life prispevalo svoje k zmanjševanju stresa v družbi. Institut Jožef Stefan je predstavljal napredek na evropskih projektih s področja čezjezičnosti in modeliranja poročanja, v podjetju XLAB pa so se tokrat osredotočili predvsem na ponudbo svojih rešitev s področja geoprostora.
