Objavljeno: 8.3.2005 19:09 | Avtor: Arnold Marko | Monitor September 2002 | Teme: nenehni testi, laser, tiskalnik

Panasonic KX-P7100 in KX-P7105

Pod blagovno znamko Panasonic japonski industrijski velikan Matsushita že vrsto let izdeluje tudi laserske tiskalnike (tako črno-bele kakor barvne), a so ti pri nas še razmeroma neznani. Modela KX-P7100 in KX-P7105, ki smo ju preizkusili, sta zanimiva predvsem zato, ker po razmeroma nizki ceni že v osnovnem modelu ponujata tudi enoto za tiskanje na obe strani, kar lahko pomaga zmanjšati stroške tiskanja, poleg tega pa dovoljuje enostavno izdelovanje manj zahtevnih publikacij (npr. predstavitev, stroškovnikov, navodil ipd.). Z "uradno" hitrostjo tiskanja 14 strani na minuto se tiskalnika postavljata ob bok hitrejšim modelom nižjega cenovnega razreda, kar se je potrdilo tudi v praksi. Za izpis 15 strani besedila sta potrebovala minuto in osemnajst sekund, za devet strani poročila, popestrenega z grafikoni, pa 54 sekund. Če smo kot prednost tiskalnika omenili enoto za izpisovanje na obe strani, pa moramo omeniti, da je ta vse prej kakor hitra, saj skoraj podvoji čas, ki ga potrebujeta tiskalnika za izpisovanje dokumentov. 15 strani besedila se je tako na obe strani papirja izpisalo v dveh minutah in enaindvajsetih sekundah, kar je razmeroma počasi, res pa je, da je ročno obračanje listov še počasnejše in vsekakor bolj nezanesljivo od samodejnega obračanja (pogosto se pri že natisnjenih listih zaradi ukrivljenosti zatika papir).

Razlike v hitrosti med preizkušenima tiskalnikoma se pokažejo pri tiskanju zahtevnejših izpisov, kot so bitne slike ali vektorske risbe. Tu se za hitrejšega izkaže KX-P7100, ki temelji na gonilnikih vrste GDI, kar pomeni, da za obdelavo podatkov uporablja procesor in pomnilnik računalnika, tiskalniku pa zgolj posreduje končno sliko izpisa. KX-P7105, ki tiska z opisnim jezikom PCL (kot možnost je za ta model na voljo tudi postscript), kar zagotavlja večjo združljivost z različnimi operacijskimi sistemi in programi, je tako mnogo počasnejši pri tiskanju velike 25 MB bitne slike iz Photoshopa, saj za to opravilo potrebuje "debelih" sedem minut in pol, KX-P7100 pa porabi manj kot minuto. Nekoliko manjša je razlika pri tiskanju vektorske slike iz Corela, za katero model GDI potrebuje 17 sekund, model PCL pa deset sekund več. Če zaradi posebnih zahtev torej ne potrebujete gonilnikov PCL, je tudi zaradi nižje cene vsekakor primernejši KX-P7100. Skeptiki bi na tem mestu morda izrazili dvom o kakovosti izpisa gonilnikov GDI, ki je praviloma slabša kot pri gonilnikih PCL, ter o dodatni obremenitvi procesorja, ki bi lahko ovirala delo z računalnikom, a se kakovost izpisov obeh modelov praktično ne razlikuje. Besedilo je pri obeh lepo, čeprav ne brez napak ob robovih črk, a so vidne le od blizu. Oba modela pa se obneseta slabo pri tiskanju grafike in bitnih slik, saj je vidnih precej vodoravnih napak v rastrih, predvsem pri modelu PCL pa je veliko napak na odtisu vektorske grafike. Velika strojna ločljivost, 1200 × 600 pik na palec, se tako izkaže bolj za marketinško potezo, ki pa ne bo zadovoljila zahtevnejših kupcev. Potencialni kupci so tako predvsem uporabniki, ki si želijo dobrega izpisa besedila, hitrega mehanizma, ki deluje zanesljivo in tiho, predala, enostavne rabe in enote za tiskanje na obe strani - in za te sta predstavljena Panasonica nedvomno primerna, še posebej cenejši model KX-P7100.

Panasonic KX-P7100