Okna s 64 biti

64-bitni nabor ukazov AMD64, ki ga je vpeljal AMD s svojimi procesorji Athlon 64 in Opteron, sicer poganja obstoječo 32-bitno programsko opremo, vendar resnične prednosti prinaša šele s 64-bitnim operacijskim sistemom in programi. Do nedavna smo bili pri izbiri omejeni na odprtokodne rešitve, s predstavitvijo 64-bitne različice Windows XP pa lahko računamo na hitrejšo uveljavitev 64-bitnosti tudi v namiznih računalnikih, ne samo v strežnikih.

Namizje Windows XP Professional x64 je skoraj povsem enako kot pri predhodniku.

64-bitni procesorji so naprodaj pravzaprav že kar precej let, razlika med AMDjevim pristopom in med potjo, ki so jo pred njim ubrali drugi izdelovalci, pa je v združljivosti za nazaj. Tako "zna" Athlon 64 (in seveda tudi Intelovi Pentiumi 4 družine 6XX, ki uporabljajo podobno Intelovo 64-bitno razširitev EM64T) poganjati vso 32-bitno programsko opremo za procesorje x86 že na strojni ravni, brez programskega posnemovalnika. Procesor zmore celo hkrati poganjati 32- in 64-bitno programsko opremo. S tem korakom so zagotovili, da je novi procesor že ob splovitvi imel na voljo obsežen nabor programov, pisanih zanj, po drugi strani pa so s tem upočasnili prehod na novo, 64-bitno programsko opremo, ki zmožnosti procesorja do konca izkoristi, saj je večina uporabnikov povsem zadovoljna z obstoječimi programi.

Program za upodabljanje animacij za tretji del filma Vojna zvezd je tekel pod razvojno različico XP x64, saj se je izguba časa zaradi sesuvanja sistemov zaradi hroščev več kot pokrila z višjo hitrostjo obdelave zaradi 64-bitnega sistema.

V sami (64-bitni) arhitekturi 64-bitnih procesorjev Athlon 64 in Pentium 4 je razlik pravzaprav malo. 64-bitni programski opremi je na voljo 16 64-bitnih registrov v procesorju (prej osem 32-bitnih). Še pomembnejši je verjetno prehod na 64-bitno naslavljanje pomnilnika. 32-bitni Windows XP zmore naslavljati do 4 GB pomnilnika, pri čemer noben proces ne more imeti dostopa do več kot 2 GB izmed štirih, ki so največ na voljo. Pri Windows XP x64 je glavnega pomnilnika lahko 32 GB, navidezni pomnilnik pa lahko obsega kar 16 terabajtov.

Med spletnimi mesti, ki ne delujejo v 64-bitnem IE, je tudi stran Windows Update.

Novi sistem zmore poganjati 32-bitne programe prek posnemovalnika, ki so ga pri Microsoftu poimenovali WoW (Windows on Windows x64). Ta povsem posnema strojno zasnovo procesorjev (32-bitnim programom je na voljo le pol registrov in največ 4 GB pomnilnika), obenem pa omogoča, da 32- in 64-bitni programi lahko tečejo hkrati, pri čemer 32-bitna programska oprema ne teče prav nič počasneje, kot če bi procesor dejansko imel samo osem registrov in manj pomnilnika in ne bi del računske moči porabil za "skrivanje" dodatnih zmogljivosti pred programi, ki jih ne znajo uporabiti.

Sistem smo seveda preizkusili tudi v praksi. Uporabili smo računalnik s procesorjem AMD Athlon 64 3200+, osnovno ploščo Shuttle FN85 s sistemskim naborom nVidia nForce 3 150, 1 GB pomnilnika in grafično kartico ATI Radeon 9800 Pro. Sistem smo nameščali na disk IDE in SATA - če uporabimo disk na vmesniku SATA, moramo pri večini računalnikov pripraviti tudi primerno disketo z gonilniki za SATA krmilnik. Gonilniki morajo biti seveda 64-bitni, za naš računalnik pa smo delujoče gonilnike za krmilnik Sillicon Image Sil3112 našli v spletu. Namestitev sistema je potekala brez težav in po slabe pol ure smo se znašli pred namizjem. Windows XP x64 v osnovi prihaja že z dokaj zajetnim kompletom gonilnikov, tako da je večina naprav v računalniku delovala že od samega začetka. Tako je bil že nameščen gonilnik za grafično kartico, sistemski nabor in omrežni vmesnik, manjkali pa so gonilniki za integrirano zvočno kartico. Namesto generičnih gonilnikov, priloženih sistemu, je seveda vedno boljša odločitev uporaba gonilnikov, ki jih izda izdelovalec strojne opreme. Zato smo iz spleta prenesli najnovejše gonilnike za grafično kartico in sistemski nabor. Tako ATIjevi gonilniki za grafične kartice kot nVidiini za sistemski nabor so v času pisanja na voljo samo v razvojni različici. Kljub temu z namestitvijo nismo imeli težav in po namestitvi gonilnikov za nabor je sistem prepoznal tudi zvočno kartico. Težave bodo imeli tudi lastniki razširjenih kosov strojne opreme: večina izdelovalcev strojne opreme namreč še nima na voljo niti razvojnih različic gonilnikov, tako da kar precej naprav v novih XPjih zaenkrat ne bomo mogli uporabljati (svetla izjema je HP, ki na spletu že ponuja tiskalniške gonilnike tudi za 64-bitna Okna).

Pri Microsoftovih zastopnikih lahko svoj legalni izvod Windows XP brezplačno zamenjate za 64-bitno različico sistema.

Razlike med obema sistemoma so skrite, tako da je delo v okolju Windows XP skoraj povsem enako, ne glede na to, ali gre za 32- ali 64-bitno različico sistema. Največja zanimivost, ki jo takoj opazimo, je na prvi pogled prav banalna: Windows XP x64 ima dva Internet Explorerja, 32- in 64-bitnega. 64-bitna različica namreč ne podpira 32-bitnih dodatkov in ActiveX programčkov, tako da so v Microsoftu morali za združljivost z nekaterimi spletnimi stranmi sistemu priložiti tudi 32-bitno različico. Za normalno brskanje po spletu bomo morali počakati na 64-bitne različice Macromediinega Flasha in Sunovega javanskega navideznega stroja. Kot zanimivost omenimo, da je ena izmed strani, ki s 64-bitnim Internet Explorerjem ne deluje, tudi spletno mesto Windows Update.

Nova okna imajo kar dva Internet Explorerja.

Nabor programske opreme za 64-bitna okna je pravzaprav velikanski, če upoštevamo, da je sistem združljiv z obstoječo 32-bitno Windows programsko opremo. Če se omejimo samo na 64-bitne programe, pa je izbira precej revna. Med bolj znanimi izdelki omenimo požarni zid Tiny Personal Firewall, testni program SiSoft Sandra, program za delo z video datotekami VirtualDub, brskalnik Mozilla Firefox in protivirusni program Avast. Pričakujemo lahko, da bodo že v kratkem na voljo 64-bitne različice večine odprtokodnih projektov, na plačljivo programsko opremo pa bomo morali čakati dlje časa.

Med programi, ki ne delujejo v 64-bitnih XPjih, so večinoma gonilniki in sistemski programi za strojno opremo. Tudi Microsoftovi.

Kljub združljivosti s starejšo programsko opremo pa 64-bitno jedro vseeno poskrbi za zaplete. Tako ima večina programov, ki posegajo neposredno v sistem, težave z nekaterimi zmožnostmi, oz. sploh ne delujejo. Orodja, kot so Daemon Tools, se pravi programi za delo z navideznimi optičnimi pogoni (datotekami ISO), ne delujejo, saj za simuliranje pogona namestijo gonilnik, ta je pa 32-biten. Razni pripomočki, kot so WinZip in WinRar, navadno v Raziskovalec dodajo lastne bližnjice in zmožnosti, dosegljive z desnim gumbom miške, vendar zaradi 64-bitnega Raziskovalca to ne deluje (za program WinRar je že na voljo popravek, ki to zmožnost doda naknadno po namestitvi). Gre pravzaprav za podrobnosti, ki pa vplivajo na prijaznost sistema in njegov uspeh pri uporabnikih.

Poleg XP je na voljo tudi 64-bitna različica strežniškega sistema Windows Server 2003.

Zaradi pomanjkanja testnih programov za novi sistem je primerjava hitrosti delovanja med 32-bitnim in 64-bitnim Windows XP, če se ne želimo zanašati predvsem na občutek, dokaj težka. Pri testnih programih, ki so na voljo, se rezultat večinoma izračuna na podlagi matematične moči procesorja, ne pa na podlagi dejanske zmogljivosti v programski opremi. Poleg tega na zmogljivost sistema vplivajo tudi gonilniki, ki v svojih 64-bitnih različicah navadno še niso dokončani in so temu primerno bolj hroščati. Pri poganjanju 32-bitne programske opreme je novi Windows na isti strojni osnovi približno enako hiter kot "navadni" XPji, tako da pri poganjanju 32-bitnih programov s prehodom na novi sistem ne pridobimo ničesar. Tudi sicer razlike npr. pri poganjanju pisarniške programske opreme ne bodo velike. Največ bodo pridobili programi, ki pri delovanju uporabljajo večje količine pomnilnika: gre torej predvsem za večpredstavne programe, orodja za risanje in 3D modeliranje in seveda igre.

V nadzorniku opravil so 32-bitni procesi označeni s pripono *32.

Windows XP x64 je prek številnih razvojnih različic naposled na voljo tudi v končni obliki. Ali se je dolgotrajno čakanje splačalo, bodo pokazali izdelovalci programske opreme, saj brez njihove podpore sistem ne bo zaživel.