Odmiranje tehnologij
Za Monitor se stara »sezona« konča s poletjem, nova pa začne septembra, ko začnemo v uredništvu mozgati o tematikah, ki jih bomo pokrili v naslednjem letu. Tako kot vedno, je ta razmislek tudi letos naplavil kar nekaj tehnologij, ki so že ali pa bodo počasi izpadle iz revije.
Poleg poročanja o novostih, zanimivostih in novih tehnologijah so ključen del Monitorja vedno tudi (primerjalni) testi strojne opreme. Tipi strojne opreme, ki jo ti zajemajo, se z leti seveda spreminjajo. Dodajamo nove, kar nekaj pa jih vsako leto tudi izpade. Včasih iz preprostega razloga, ker jih na trgu ni več (heh, na pamet mi padejo primerjalni testi diskovnih krmilnikov …), včasih zato, ker je tehnologija že pred leti tako napredovala, da danes tudi X let star model deluje popolnoma dovolj dobro (pisal sem že o računalniku, na katerem pišem te vrstice, in je star že 8 let), včasih zato, ker je dejansko popolnoma vseeno, kateri model kupiti (npr., hm, pogon DVD, če ga sploh še potrebujemo). No, včasih tudi zato, ker tehnologija sploh nikoli ni zaživela, kot pri, denimo, pogonih Bluray.
Letos kaže, da se bo na seznamu »odpadne« tehnologije znašlo kar nekaj naprav. Naj omenim monitorje, ki jih že tudi sicer bolj redko preizkušamo, in to iz več razlogov. Prvič, večinoma pač kupujemo prenosnike, ki imajo »monitor« že vgrajen. Drugič, prav vsak monitor je danes »dovolj dober«, če se ne ukvarjamo ravno s profesionalno obdelavo fotografij ali (pogojno!) z igranjem iger.
Morda tudi omrežni diski oz. NASi. Hej, v resnici gre za naprave za tiste, ki vedo, za kaj jih potrebujejo, ti pa so jih tako ali tako že kupili. Drugi jih ne potrebujejo, oz. sploh ne vedo, kaj to je.
Nasprotno velja za Wifi, kjer vsi vedo, kaj to je, le manjšina pa tako dobro, da bi se lotila kupovanja lastnega usmerjevalnika. Še posebej, ker ga danes ob sklenitvi naročnine prilagajo kar internetni ponudniki. In ker danes večina uporabnikov Wifi tako ali tako uporablja le za priklop pametnega telefona, je v resnici popolnoma vseeno, kakšen/kateri ta usmerjevalnik sploh je. Še več – poznam vedno več ljudi, ki Wifi sicer imajo doma, a ga (zaradi varčevanja z baterijo) na telefonu nikoli ne vklopijo, saj jim popolnoma zadostujejo danes že zelo poceni podatkovni paketi, ki jih ponujajo mobilni operaterji. Mimogrede, pisanje uvodnikov je zelo koristno! Pravkar sem ugotovil, da bi se morda splačalo moj za današnje čase že res bedno počasen VDSL (še vedno samo 0,8 Mb/s prenosa navzgor!!!) nadomestiti kar z – LTE! Slednji mi doma pač vleče s 56/17 Mb/s, kar se mi zdi »kar ok«, no … Če mi bo uspelo najti cenovno ugodno rešitev, tudi za televizijski paket, poročam!
Ali naj leta 2016 res gledamo olimpijske igre tako, da se nam na televizorju vrti RTV Slovenija 2 z izborom, kot so si ga zamislili v uredništvu?
Da, tudi televizija kot storitev je na smrtni postelji, v naši družini jo še vedno uporablja zgolj hčerka, ki se na Discoveriju izobražuje o – morskih psih ;). Sam sem televizijo pred kratkim znova uporabljal (po vsaj polletnem odmoru), ko sem hotel gledati olimpijske boje. Katastrofa! Zelo hitro sem obupal, saj enostavno nisem vajen gledati neki globalni dogodek, ki so si ga mojstri v MOKu zamislili v linearni obliki. Mislim, ali naj leta 2016 res gledamo olimpijske igre tako, da se nam na televizorju vrti RTV Slovenija 2 z izborom, kot so si ga zamislili v uredništvu? Ne, pri takšni izbiri športov in bojev, kot ga ponuja Olimpijada, tudi časovni zamik ne pomaga. Pomagal bi le nekakšen globalni MOKov »netflix«, ki bi omogočal, da bi si uporabniki sami naklikali šport, ki bi jih zanimal, takrat in takoj, ko bi si ga zaželeli, »on demand«. Toda zakaj le, če je samo ameriški NBC za pravice prenosov MOKu plačal 1,23 milijarde (!) dolarjev. Zagotovo se je lažje ukvarjati z enomilijardno stranko kot z milijardo strank, ali ne? Bomo videli, koliko časa še.
Kje sem že ostal, pri napravah, ki odmirajo, ali ne? Radio, se strinjamo? Jaz radijske postaje pač poslušam le še po telefonu. Še posebej v avtomobilu, kjer mi za to ni treba vsakih deset kilometrov menjati postaje (ker, ne, RDS v Sloveniji pač ne deluje). Ključki USB? En kup se mi jih valja vsepovsod, potrebuje pa v resnici (enega) le hčerka, ko na njem nese v šolo predstavitev v Powerpointu. Pa še to le zato, ker v šoli (še) niso dovolj prožni, da bi lahko za to uporabila Gmail ali katerega izmed »oblakov«. Tiskalniki. Včasih smo pisali, da je prihodnost teh naprav v tiskanju fotografij. Nič več, kajti fotografije se ne tiskajo več. Shranjujejo se v telefone in v oblak. In ko sem že pri tem – fotoaparati. Ostali bodo le še nišni modeli za polprofesionalce in zagnane amaterje, vsi drugi imamo pač telefon. Knjige ali, bolje, e-bralniki. Poznam uporabnike, ki še vedno uporabljajo prvi Kindle, ker je pač dovolj dober. Drugi uporabljajo tablice ali celo – telefon. Tudi jaz.
Skratka, tehnologije se spreminjajo in menjajo, zagotovo boste lahko v prihajajočem letu brali tudi o marsikateri novi napravi, ki se bo uvrstila v naš program primerjalnih testov.
Tako kot boste lahko brali tudi našo novo prilogo MonitorPro, namenjeno poslovni rabi računalnikov. Najdete jo na zadnjih straneh Monitorja, že ta mesec. Upam, da vam je všeč!
