Objavljeno: 27.11.2007 01:15 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor November 2007

Odkritje vzhodne Evrope

Nizozemsko podjetje TomTom, ki velja za največjega evropskega izdelovalca navigacijskih naprav GPS, je pred kratkim izdalo zemljevid, ki pokriva tudi sončno stran Alp. Pod drobnogled smo vzeli napravo One XL, seveda z naloženim zemljevidom vzhodne Evrope, njej ob bok pa smo postavili še manj znano napravo (uradno) ciprskega podjetja Prestigio, model Geovision 350.

Kot smo ugotovili na velikem preizkusu naprav GPS v julijski številki naše revije, je ena večjih težav cestnih navigatorjev ravno pokritost Slovenije. TomTomov zemljevid naj bi pokrival 42 odstotkov naše države in to se sprva sliši malo, med dejansko uporabo pa se nam sploh ni zdelo tako. Geovision se je odrezal podobno; oba sta nas brez težav vodila tudi po manj znanih stranskih cestah. Poznata sicer nekaj manj krajevnih makadamov kakor Garminove naprave z znanimi zemljevidi Adria Route, a večina uporabnikov tega sploh ne bo opazila. V Prestigiu so dodali zemljevide skoraj vse Evrope, izjema je predvsem Srbija, medtem ko so nekatere balkanske države slabše pokrite (velja omeniti, da je sosednja Hrvaška pokrita odlično). V TomTomu pa so Evropo načeloma razdelili na dva dela, vzhodno (kamor spadajo poleg nas še Hrvaška, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska in baltske države) in zahodno. To pomeni, da je naprava, brž ko prečkamo zahodno ali severno mejo, povsem zgubljena. Zemljevid zahodne Evrope velja dobrih sto evrov (109,00 EUR), čeprav ponujajo na spletni strani tudi manjše (in temu primerno cenejše) zemljevide. A razlika v ceni niti ni tolikšna, zemljevid Alp, denimo, nas stane dvainštirideset angleških funtov (oziroma enainšestdeset evrov).

Zemljevidi za vse

O prosti spletni enciklopediji Wikipediji smo v Monitorju že veliko pisali, v zadnjem času pa je vse več podobnih projektov, pri katerih uporabniki soustvarjajo vsebino. Od leta 2004, denimo, lahko pomagamo tudi pri nastajanju zemljevidov, in sicer prek spletnega projekta OpenStreetMap. Sprva si naredimo uporabniški račun, nato pa se lotimo spreminjanja že vrisanih cest in poti. Dodamo lahko tudi nove ceste (ulice, območja itd.) ob pomoči GPS dnevnika neke poti. Zemljevide spreminjamo bodisi prek preprostega spletnega vmesnika flash bodisi prek programa zmogljivejšega programa JOSM ("Java Open Street Map Editor"). Seveda smo si ogledali tudi pokritost Slovenije, a je zaenkrat še bolj osnovna oziroma slabša kot pri veliki večini GPS navigacijskih naprav. Največ ulic je vrisanih in označenih v Ljubljani, čeprav ponekod manjkajo tudi celotne soseske. Ker pa zemljevidov še ne moremo uporabiti v navezi z navigacijskimi napravami GPS, je spletišče še najbolj uporabno kot iskalnik neke lokacije. Pa še tu daleč zaostaja za slovenskimi zemljevidi priljubljenega domačega iskalnika Najdi.si.

www.openstreetmap.org

Črki XL v imenu TomToma nakazujeta nadpovprečno velik zaslon naprave; meri 4,3 palca (10,9 centimetra) in je dobro berljiv tudi na močnejši svetlobi. Geovision ima manjši zaslon, meri 3,5 palca (oziroma 8,9 cm), ločljivost slednjega je 320 × 240 pik, medtem ko zmore večji One XL 480 × 272 pik. Obe napravi imata le po eno tipko. Najdemo jo na zgornjem robu in v obeh primerih rabi za vklop naprave. Obe imata na spodnjem robu priključek mini USB, ki rabi za priklop na računalnik, pri TomTomu pa tudi za napajanje z avtomobilskim polnilcem (Prestigio ima ločen priklop za polnilec). Oba imata tudi režo za kartice SD. Navigatorja omogočata priklop zunanje antene, One XL pa ima vgrajen tudi modul bluetooth. Pri obeh napravah skrbi za navigacijo vezje (chipset) SiRFstar 3, ki se obnese odlično, saj nismo niti enkrat opazili prekinitve signala (denimo pod gostimi krošnjami dreves), pa tudi ob vklopu se napravi razmeroma hitro "najdeta" (v približno pol minute pri TomTomu, kakih deset sekund dlje potrebuje Prestigio). Pri TomTomu smo bili razočarani nad držalom, ki se prisesa na vetrobransko steklo. Večina konkurenčnih naprav (med njimi tudi Prestigio) ima preprost, a u

Uporabniški vmesnik je pri TomTomu preprost in pregleden, slovenščine ni na voljo. Ikone so velike in razumljive. To pomeni, da jih tudi med vožnjo brez težav uporabljamo (a tega kljub vsemu ne priporočamo ;). Nasprotno pa je pri Geovisionu: tu je vmesnik manj pregleden in bolj razdrobljen, je pa na voljo slovenščina (a le pri vmesniku, govorjena navodila bomo kljub vsemu poslušali v angleščini). Tipkovnico je pri TomTomu zaradi dobre izkoriščenosti zaslona preprosto uporabljati, Geovisionu pa lahko štejemo v plus to, da jo sproti prilagaja glede na iskano (torej, če pritisnemo črko "L", bo skril črke, ki tej v imenih naših krajih ne morejo slediti, denimo "K"). TomTomovi menuji so kljub vsemu malo preveč razvlečeni in občasno neintuitivni. Lep zgled je prekinitev navigacije, ko prispemo na cilj, saj se moramo sprehoditi čez nekaj podmenujev, preden najdemo pravo možnost. Prestigio ima menuje bolj razdelane, pa čeprav potrebujemo malo več časa, da se jih navadimo. Kar zadeva iskanje cilja, je Prestigio daleč v prednosti, saj nam TomTom sproti ponuja vse možne zadetke, ne glede na državo. To pomeni, da moramo marsikatero ime napisati skoraj v celoti, preden se znajde proti vrhu seznama zadetkov. Pri Geovisionu pa določimo najprej državo, nato mesto in na koncu še naslov. Država ostane privzeta, zadnjih pet mest pa na seznamu, tako da je tu vnos cilja res hiter. Pri obeh lahko iščemo točne naslove in mestna središča, lahko pa tudi izberemo kak nedavno najdeni cilj. Vnesemo lahko koordinate GPS (to nam zna priti prav pri Geocachingu) ali brskamo po zemljevidu.

Ena najboljših lastnosti obeh navigatorjev pa je njuna cena. Prestigio je deset evrov dražji od TomToma, njegov adut v rokavu pa je predvsem zemljevid celotne Evrope, ne le vzhodnega dela. Ima tudi predvajalnik večpredstavnih vsebin (in pregledovalnik slik), ki TomTomu manjka, vendar se nam zdi to drugotnega pomena. TomTom pa ima na svoji strani predvsem večji zaslon in malo prijaznejši uporabniški vmesnik. V naših očeh imata torej napravi zelo podobno razmerje med ceno in zmogljivostjo.

Zanimivosti po Sloveniji

Pred kratkim je začela delovati nova spletna stran, na kateri nastaja zbirka točk POI (Point of Interest), zaenkrat le slovenskih. Na stran se je treba prijaviti, nato pa lahko pregledujemo in iščemo točke po dejavnostih. Primer je iskanje različnih restavracij, prenočišč, avtomobilskih servisov ipd. Za končne uporabnike je storitev brezplačna, računa pa se vpis v zbirko. Slednji stane šestdeset evrov za šest mesecev. Stran pa zaenkrat še ni povsem končana. To hitro opazimo, ko želimo navodila za prenos izbranih točk na GPS. Teh namreč še ni. Podporo uporabnikom zaenkrat predstavlja le forum, a je skoraj povsem neobljuden. Tudi datotečne oblike POI točk ne moremo izbirati, sodeč po pisanju na forumu namreč ne delujejo samodejno z napravami Garmin, temveč jih moramo vnesti ročno (saj točke niso nič drugega kot koordinate GPS). Tudi sama zbirka je trenutno še bolj revna, med turističnimi zanimivostmi najdemo le dve, arboretum Volčji Potok in informacijsko središče Trenta. Je pa zato štirinajst strani različnih avtomobilskih servisov.

www.pointsofinterest.eu.com

Prestigio Geovision 350

Odkritje vzhodne Evrope