Obnovljivi viri energije s hrambo so prava stvar
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je dolgoročno edina smotrna izbira, če želimo doseči čistejši planet in nižje stroške energije. Jeziček na tehtnici pa bodo baterije oziroma možnost hrambe energije, saj veter in sonce za razliko od vode nista stalno na voljo.
Miran Varga
Obnovljivi viri energije so vsi naravni viri energije, ki se ob pridobivanju ne izčrpajo. To so sončno sevanje, veter, voda, fotosinteza, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija). Fosilna goriva, kot so premog, nafta in zemeljski plin, ne štejejo med obnovljive vire energije, saj se njihova energija v naravi kopiči tisoče ali milijone let, preden so zopet na voljo za uporabo.
Pridobivanje električne energije iz kateregakoli vira je povezano s stroški. A z vse daljšim časom uporabe je jasno, da so obnovljivi viri energije (naj)cenejši. Razlogi za to so očitni – ko je sistem pridobivanja energije iz obnovljivega vira enkrat vpeljan, je sama energija praktično vedno zastonj, stroški so povezani le z njeno hrambo in distribucijo. Fosilna goriva tako ne morejo tekmovati z brezplačno energijo, ki je dejansko neomejena. Razlog, zakaj še vedno uporabljamo fosilna goriva, je povsem tehnološki – tehnologije pridobivanja energije iz fosilnih goriv so zrele, tehnologije pridobivanja energije iz obnovljivih virov pa se pospešeno razvijajo – ob tem pa se nižajo tudi stroški pridobivanja energije.
Kriptovalute se ne zmenijo za varčevanje z energijo
Medtem ko skušajo skoraj vsi izdelovalci na elektriko gnanih naprav svoje izdelke narediti varčnejše, se na drugi strani oblikuje velik porabnik. Kriptovalute na čelu z bitcoinom namreč za rudarjenje in vzdrževanje omrežja (potrjevanje transakcij) potrebujejo velikanske količine energije. Bitcoin je 19. januarja letos dosegel nov rekord – njegovo omrežje je po podatkih spletnega mesta Digiconomist doseglo novo največjo porabo energije, in sicer kar 42,1 teravatne ure, to je približno toliko, kot porabi energije Nova Zelandija, država s 4,7 milijona prebivalcev. Letni ogljični odtis bitcoina pa se že spogleduje s številko 20 milijonov ton, pri čemer nas lahko skrbi predvsem to, da kriptovalute ne kažejo nobenih znakov upadanja intenzivnosti porabe energije.
Znanstveniki napovedujejo, da bi ob optimističnem scenariju svet že leta 2030 uporabljal le še energijo vetra, vode in sonca. Raziskava Mednarodne agencije za energijo (IEA) je že pred leti ugotovila, da lahko zgolj sončna energija v 50 letih proizvede večino potrebne energije. Raba zgolj obnovljivih virov energije bi tako pocenila stroške električne energije in korenito zmanjšala izpust škodljivih emisij v okolje.
Obnovljivi viri energije presegajo pričakovanja
Kako hitro napreduje razvoj pridobivanja energije iz obnovljivih virov, nazorno kaže naslednji zgled. Podjetje Xcel Energy iz ameriške zvezne države Kolorado ima okoli 3,3 milijona odjemalcev. Lani je objavilo namero po zaprtju dveh elektrarn na premog v državi in tehnološke ponudnike pozvalo k oddaji ponudb za elektrarne za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov. Načrt podjetja je naslednji: do leta 2023 naj bi pridobivanje elektrike iz premoga nadomestili s 700 MW sončne energije, gigavatom vetrne energije in dodatnimi 700 MW iz zemeljskega plina. Čeprav so mnogi v nameri podjetja Xcel Energy videli predvsem spretno PR potezo in izkoriščanje možnosti pridobivanja državnih subvencij, so bili ponudniki nad razpisom navdušeni. Do konca lanskega leta, ko je podjetje objavilo poročilo, se jih je na razpis z zavezujočimi ponudbami prijavilo kar 430 oziroma 238 projektov! Skupna zmogljivost ponudb je presegla 100 gigavatov energije, pridobljene iz obnovljivih virov.
Element, ki prepriča
Ključni del ponudb, ki je prepričal tudi največje skeptike in nasprotnike obnovljivih virov energije, so bile rešitve, ki so poleg sončnih ali vetrnih elektrarn vsebovale tudi sisteme za hrambo energije. Veter in sonce pač nista vedno na voljo, zato je treba z njune strani proizvedeno energijo ustrezno skladiščiti, če jo želimo porabljati ob poljubnem času.
V preteklosti je bila hramba energije povezana z visokimi stroški, a očitno se časi in tehnologije spreminjajo. Povprečna cena energije iz vetrnih elektrarn v omenjenem razpisu je bila 18,10 USD/MWh, pri projektih, ki so vsebovali še hrambo električne energije, pa 21 USD/MWh, kar je le slabih 14 % več. Projekti s sončnimi elektrarnami so v povprečju ponujali cene 29,50 USD/MWh, sončna energija s hranilniki pa je dosegala ceno 36 USD/MWh. Ponujene nove vetrne in sončne elektrarne v zvezni državi Kolorado so cenejše od treh četrtin elektrarn na premog v državi, zato je jasno, da so premogu in smogu šteti dnevi. Sploh če upoštevamo, da gre za povprečne cene projektov – kdor zna brati med vrsticami, razume, da je polovica projektov ponudila še nižje cene.
Drži, da so v zvezni državi Kolorado ugodne podnebne razmere, zato lahko izkorišča tako energijo vetra kot sonca. Tudi v Savdski Arabiji so cene večjih sončnih elektrarn lani že dosegle ponudbe, nižje od 20 USD/MWh, ob vse večji učinkovitosti solarnih celic in vetrnih turbin pa je v naslednjih letih pričakovati še nadaljnje nižanje cen proizvodnje električne energije.
